Poslanci so soglasno, s 64 glasovi za in nobenim proti, sprejeli zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda, s katerim se odpravlja ovire pri sanaciji škode. Z ukrepi želi vlada zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov.
Vladni predlog zakona odpravlja ovire in poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov. Predlog zakona tudi določa, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči niti ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, pa bodo imeli možnost 50-odstotnega povračila trošarin.
Elektrodistribucijska podjetja in občine bodo upravičeni do povračila stroškov za obratovanje agregatov. Z zakonom se omogoča povrnitev neposredno nastale škode, na področju katastrskega odhodka pa vlada z interventnim zakonom omogoča oprostitev plačila katastrskega dohodka, ki se lahko uporabi za parcele gozdnih zemljišč, kjer je gozd v celoti uničen.
Za gradnjo gozdnih vlak pa zadošča zgolj dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki je odgovoren tudi za pripravo in izvedbo sanacijskega načrta.
Žled po novem naravna nesreča
Z 68 glasovi za in nobenim proti so poslanci sprejeli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled. S spremembo zakona bo tako za odpravo posledic omogočena uporaba sredstev državnega proračuna.
Z novelo je možno zagotavljati ukrepe za škodo, ki jo povzroči žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva ali v gozdovih. Velja tudi v primeru, če žled povzroči škodo na drugih stvareh, za obnovo katerih je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.
Prevoznice zamrznjene do aprila 2015
S 66 glasovi za in nobenim proti je DZ sprejel novelo zakona o gozdovih, ki poenostavlja postopke za spravilo lesa. Prevoznice bodo po novem do aprila 2015 potrebne le za gozdove v državni lasti. Novela prinaša tudi izjemo, saj pri prevozu do šestih kubičnih metrov lesa za lastno uporabo prevoznica ne bo potrebna niti po izteku moratorija.
V času sanacije bo potrebna samo listina o uporabi in prometu z gozdno-lesnimi asortimetni. To evidenco vodi lastnik doma in jo mora hraniti še pet let. Listino izpolni lastnik, vzorec te listine pa bo objavljen na spletnih straneh ministrstva in zavoda za gozdove.
Vlada v predlogu novele zakona o gozdovih določa tudi pravno podlago za razdelitev sredstev za vzdrževanje gozdnih cest iz zbranega davka od gozdnih zemljišč na ravni lokalnih skupnosti.
Zagotovljenih 15 milijonov evrov
Za odpravo posledic nedavne ledene ujme bo iz proračuna takoj zagotovljenih 15 milijonov evrov, je zagotovila premierka Alenka Bratušek. Slovenija bo zaprosila tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, med možnimi viri pa je premierka naštela še zavarovalnine in ugodnejša posojila Evropske investicijske banke.
Katastrofalne posledice žleda
Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, kjer je ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Škoda v gozdovih je ocenjena na 194 milijonov evrov, poleg tega pa je neprevoznih več kot polovica vseh gozdnih cest v Sloveniji. Po zadnjih ocenah bo treba posekati približno sedem milijonov kubičnih metrov lesa.
Posledice žleda, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem ohromil državo, je v številkah predstavil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Brez električne energije je bilo 142.000 odjemalcev, poškodovanih oziroma porušenih je bilo več kot 3000 kilometrov električnih vodov. Nov daljnovod Beričevo-Krško je bil eden od ključnih, da ni padel celotni prenosni sistem. "V nasprotnem primeru bi prišlo do popolnega mrka v Sloveniji," je dejal Omerzel.
Za zagotovitev električne energije za najnujnejše potrebe prizadetih prebivalcev je za delovanje črpališč pitne vode je bilo na prizadeta območja po Sloveniji nameščenih več kot 1000 agregatov, tudi iz tujine. Trenutno je v Sloveniji še 113 tujih agregatov iz mednarodne pomoči, je še povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje Zoran Klemenčič.
scott puši kurac jj...
Skupaj s Kociprovo in ostalimi je dosledno nasprotovala vsem predlogom, sedaj pa poziva k pomoči.?Magistra; mar res.?
Kdo bo imel največjo korist od tega zakonskega paketa za odpravo posledic vremenske ujme ?Tisti, ki so najbolj blizu (veze in poznanstva) oblastniškim strukturam ljudi. To je že praksa iz komunističnega režima, ki se pa nikakor v tej državi… ...prikaži več noče končat. Danes glede dogodkov v politiki v tej državi sploh ni težko biti vedeževalec, zamislit si moraš samo najbolj lopovski scenarij in to se tudi 100% uresniči.