Slovenija
1950 ogledov

Poslanci za četverček zakonov za implementacijo arbitraže

meja Saša Despot
Poslanci so napovedali podporo sveženju zakonov za uresničitev odločbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki si jo želi vlada implementirati čim prej. Razprava pa že zdaj kaže, da se bodo na tej temi pred parlamentarnimi volitvami lomila kopija.

Arbitražni sporazum, ki sta ga podpisali Slovenija in Hrvaška, državama nalaga, da v šestih mesecih po sprejemu razsodbe ukreneta vse potrebno za njeno izvajanje. Z nadaljnjo obravnavo četverčka zakonov o evidentiranju državne meje, morskem ribištvu, zemljiški knjigi in o urejanju pravic ljudi na obmejnem območju sprejetih po nujnem postopku so poslanci danes storili še korak naprej k uveljavitvi razsodbe arbitražnega sodišča. Četudi ravnanje Hrvaške ne kažejo, da bi da bi jo uresničitev razsodbe sploh zanimala.

Srečanje Mira Cerarja in Andreja Plenkovića v Ljubljani Bo šel na obisk? Slovenija Plenković Cerarju napisal pismo

Obstruiranje SDS in nezadovoljstvo NSi

Jože Tanko | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Poslanci SDS in NSi so pri tem sicer večkrat opozorili, da so z arbitražno razsodbo nezadovoljni in da sprejemanje implementacijske zakonodaje ob nezanimanju Hrvaške za uresničitev sodbe ni smotrno. Poslanec Jože Tanko, SDS, je pred glasovanjem tako naznanil, da bodo vsa glasovanja obstruirali: "To so zakoni, ki pomenijo enostranski pristop in ne rešujejo ničesar glede meje na kopnem ali morju."  

V poslanski skupini NSi zakonu o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško in zakonu o zemljiški knjigi niso nasprotovali, zakon o morskem ribištvu so podprli, pri interventnem zakonu pa so glasovali proti.

"Resnično ne razumem Hrvaške, da pri tako uspešni razsodbi, te nočejo implementirati"

Matej Tonin | Avtor: Saša Despot Saša Despot
"Naj ob tej točki še dodam, da resnično ne razumem Hrvaške, da pri tako uspešni razsodbi in pri tako ugodni razsodbi, te nočejo implementirati," je povedal Matej Tonin, NSi, in dodal, da interventni zakon ne pomaga vsem ljudem, kot je bilo obljubljeno, in zato mu Nova Slovenija nasprotuje. Pri tem je izpostavil primer Joška Jorasa, ki je predlagal, da bi imeli tudi njegovi potomci - v primeru kakršnekoli nesreče ali druge tragedije - možnost dednega zakupa zemljišč, ki jih ima v lasti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

O politični odgovornosti ...

Na drugi strani so poslanci koaliciji zagovarjali stališče, da mora država zakonodajo ustrezno prilagoditi do 29. decembra, ko se izteče polletni rok. "To je naša prva politična odgovornost, ki jo pravzaprav moramo odpeljati kot rezultat enega predolgega procesa, ki se je odvijal praktično od osamosvojitve dalje, procesa, v katerem so politično odgovornost nosile tiste politične stranke tudi, ki so danes napovedale obstrukcijo, torej politične stranke, ki očitno želijo svojo politično odgovornost časa, ki ga morajo tule odgovorno oddelat, prenesti na druge," je izpostavila predsednica poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.

Čeprav je bilo za razpravo o omenjenih zakonih previdenih skoraj devet ur razprave, so obravnavo in glasovanje opravili v manj kot treh urah. Vseeno pa je razprava že pokazala, da se bodo ne glede na uveljavitev arbitražne sodbe, pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami pri tej temi še lomila kopija.

Kaj določajo novi zakoni?

Zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško naj bi zagotovil pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije.

Zakon o zemljiški knjigi prinaša predvsem novost, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom.

Zakona o morskem ribištvu bo omogočil izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov, saj bodo slovenski ribiči v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe z uveljavitvijo arbitražne razsodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju.

Interventni zakon, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča, pa naj bi ohranil pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.

 

Komentarjev 3
  • Avatar Leon
    Leon 20:10 27.november 2017.

    Ne razumem Slovencev ,da ne razumejo ,da imajo na oblasti pravno nomenklaturo,ki ruši vse zidove .

  • ljimonad 19:12 27.november 2017.

    Ablastnik in njegovi priskledniki so obstruirali glasovanje. Nič novega od te propadle stranke kateri verjamejo samo še senilnih starčeki ki se veselijo sendvičev katere dobijo da skandiranje strankinih njihovemu vožđu

  • Avatar čavez
    čavez 13:01 27.november 2017.

    Matej Tonin si pa res bedak, Hrvatje bi nasprotovali če bi bila meja določena do Ljubljane še niste dojel da ga ni večjega tata od Hrvata pojdite v knjižnico pa si prečitajte zgodovino teh tatov.

Sorodne novice