Na območju Zreč so potrdili primer bolezni modrikastega jezika pri enem govedu, čakajo pa še na molekularno diagnostiko za tri živali z območja Slovenj Gradca, poroča Dnevnik. Kateri tip je bil odkrit pri okuženem slovenskem govedu, še ni znano.
Kot je za Dnevnik dejal dr. Tadej Malovrh z Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo ljubljanske veterinarske fakultete, sumi, da bi pri bolezni šlo lahko za prenos iz Avstrije. Pojasnil je, da bi veter morda lahko jeseni k nam prinesel okužen mrčes in dodal, da trenutni pogoji zaradi nizkih temperatur niso ugodni za širjenje bolezni.
Iz tujine so letos o pojavu bolezni poročali iz več držav – Avstrije, Danske, Francije, Portugalske, Češke, Grčije, Poljske, Norveške, Liechtensteina in Združenega kraljestva. V teh primerih je šlo za okužbo z virusom BTV 3, ki je agresivnejši od BTV 4.
Kaj je bolezen modrikastega jezika?
Bolezen modrikastega jezika (BT) povzroča virus iz rodu orbivirusov iz družine reovirusov. Virus prenašajo krvosesne mušice iz rodu Culicoides. Najpogosteje se bolezen pojavlja pozno poleti in jeseni, ko je število mušic največje.
Bolezen najbolj prizadene ovce in govedo. Za bolezen so značilne spremembe na ustni sluznici ali roževini parkljev. Človek za bolezen modrikastega jezika ni dovzeten.
V Sloveniji je bila bolezen prvič potrjena novembra 2015, povzročitelj je bil BTV 4. Prvi primer je bil potrjen pri govedu na kmetiji v občini Kuzma. Avgusta 2016 je bil nato potrjen še primer bolezni pri ovcah. Po podatkih UVHVVR je bilo skupno v Sloveniji pred tokratnim primerom potrjenih 27 izbruhov, od tega 13 pri govedu in 14 pri ovcah. Zadnji izbruh pred letošnjim je bil potrjen novembra 2016.

Bodo spet začeli s cepljenjem?
Slovenija je od leta 2021, ko se je izvedlo peto zaporedno cepljenje vseh govedi in drobnice proti BTV 4, imela uradno priznan status države proste bolezni modrikastega jezika. Za zdaj še ni jasno, ali bodo pri nas zaradi vnovičnega pojava bolezni spet uvedli obvezno cepljenje. Cepljenje je namreč edini ukrep za izkoreninjenje bolezni. "Na podlagi znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (European Food Safety Authority - EFSA) je za učinkovito izkoreninjenje BT potrebno vsaj petletno zaporedno cepljenje vsaj 95 odstotkov populacije goveda in ovac. Učinkovitost cepljenja se preverja s sistemom nadzora, ki zagotavlja ugotavljanje BT prevalence ob zelo nizki pojavnosti, enoodstotni prevalenci ali nižje," lahko razberemo s spletne strani UVHVVR.
Opozorilo tudi pred drugimi boleznimi
Na Madžarskem je bila 26. januarja potrjena kuga drobnice (PPR). Bolezen so potrdili na zahodu države, v bližini meje s Slovenijo. Obolele so ovce, ki so bile na Madžarsko pripeljane iz Romunije.
"Okuženi obrat na Madžarskem je od meje s Slovenijo oddaljen manj kot 10 kilometrov. Ker madžarsko območje z omejitvami sega tudi na ozemlje Slovenije, je državno središče za nadzor bolezni določilo ogroženo območje v Sloveniji in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju. Ogroženo območje v Sloveniji zaradi PPR na Madžarskem zajema občine in naselja: Dobrovnik: Dobrovnik, Strehovci, Žitkovci; Kobilje: Kobilje; Lendava: Kamovci; Moravske Toplice: Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Čikečka vas, Filovci, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Središče, Vučja Gomila," je sporočila uprava, ki je sprejela ukrepe, ki jih je treva izvajati na tem območju.

Na Madžarskem je vse več primerov stekline. Kdaj bo ukrepala Slovenija?
V Nemčiji so potrdili prisotnost slinavke in parkljevke pri vodnih bivolih v zvezni deželi Brandenburg. Po podatkih UVHVVR je iz Nemčije (dežele Brandenburg) v Slovenijo v obdobju od decembra 2024 do potrditve bolezni v Nemčiji prišla le ena pošiljka dovzetnih živali (prašičev). V reji je bil opravljen klinični pregled, živali so bile brez znakov bolezni.
UVHVVR imetnike živali poziva, da dosledno izvajajo splošne biovarnostne ukrepe (čista oblačila v hlevu, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, preprečevanje dostopa v hlev zunanjim osebam in podobno), ki so ključni za preprečevanje vnosa bolezni, tako v državo kot v rejo. Prav tako imetnike živali poziva, da so pozorni na zdravstveno stanje svojih živali. Če opazijo znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na omenjeno bolezen, naj to nemudoma sporočijo svojemu veterinarju.

V občini Murska Sobota je bila potrjena atipična kokošja kuga. Bolezen so potrdili v dvoriščni reji s 14 kokošmi. Atipična kokošja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen perutnine in ptic, ki jo povzročajo virulentni sevi aviarnega paramiksovirusa 1 (APMV-1). Bolezen lahko poteka brez znakov ali pa okužba privede do sistemskih infekcij, ki lahko povzročijo do 100-odstotni pogin. Okužene živali lahko širijo virus, preden kažejo klinične znake bolezni. Virus se izloča z izločki dihalnega trakta, oči in z iztrebki okuženih živali. Onesnažena je lahko tudi jajčna lupina in vsebina jajc.
UVHVVR vse rejce perutnine in ptic v ujetništvu poziva k previdnosti in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja, da bi preprečili vnos bolezni v svoje reje
Preberite tudi:
Veterinarska zbornica Slovenija izpostavila nujnost ohranitve cepljenja proti steklini.
Globalisti bi nas radi navadili na travo. Upam, da bo Trump naredil red.
Je to cepljeno meso primerno za uživanje? Goveja juhica s cepivom, mljask... Prisilno veganstvo v planu novega sveta.
Mogoče je krava polizala indigo papir?