Po mnenju zgodovinarja Janka Prunka bi praznik upora proti okupatorju morali praznovati vsi Slovenci ne glede na ideološko usmerjenost.
Kot je dejal Prunk, je dan upora dobro izbrano ime za praznik, saj leta 1941 ni bilo nikogar, ki bi bil za okupacijo. Poimenovanje praznika po OF pa je zanj bolj problematično.
Z dnevom upora proti okupatorju − do leta 1992 je bil praznik znan kot dan OF − se spominjamo dne, ko naj bi leta 1941 v Ljubljani ustanovili OF. Dejansko pa je bila OF oz. Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila.
V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.
Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu.
V OF je imela že od samega začetka osrednjo vlogo KPS. Njen voditelj Edvard Kardelj je bil med voditelji jugoslovanskega odporništva, OF pa je vodil Boris Kidrič.
Do popolne prevlade komunistov v OF je prišlo po podpisu tako imenovane Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank.
