Predsednik republike
Danilo Türk je v voščilu ob pravoslavnem božiču vsem državljankam in državljanom
pravoslavne veroizpovedi v Sloveniji zaželel vesel praznik, mir, osebno zadovoljstvo in srečo.
"Naj nas vodi spoznanje, da smo v naši želji po sreči, zdravju, blaginji in prijaznosti vsi
ljudje enaki. Pripadniki vseh veroizpovedi v Sloveniji naj uživajo občutek enakopravnosti in
vključenosti v graditev naše prihodnosti," je poudaril predsednik republike Türk.
Praznovanje božiča
Pravoslavni božič je po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve
Perana Boškovića družinski praznik, na katerega se pripravljajo s šesttedenskim
postom za notranje spreobrnjenje. Po domovih poskušajo ohraniti mir, zbranost in skromnost, da si
tako približajo takratno dogajanje ob rojstvu Jezusa. Na badnji dan, to je večer pred božičem,
zažigajo badnjak – hrastovo poleno – in po hiši posujejo slamo, kar simbolizira hlevček. Polnoč
preživijo v cerkvi.
Na božični dan vstanejo zelo zgodaj in z izvirsko vodo zamesijo božični kruh, imenovan
česnica, v katerega se običajno da srebrn ali zlat kovanec, pa tudi košček badnjaka, zrno koruze in
pšenice. Družinski člani se zberejo ob svečkah in pokadijo hišo. Med obedom se lomi božični kruh in
razdeli med družinske člane. Poleg česnice je na mizi tudi pečeno svinjsko meso (odojek), je običaj
še predstavil Bošković.
|
|
45.908 pravoslavnih vernikov
V Sloveniji je med prijavljenimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna skupnost v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski. V popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pravoslavne v Sloveniji opredelilo 45.908 oseb, med njimi 32.665 Srbov, 3583 Slovencev in 2623 Makedoncev. Po Boškovićevih ocenah ima Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji približno 46.000 vernikov. Po besedah predsednika Makedonske pravoslavne cerkvene občine Sv. Kliment Ohridski s sedežem v Kranju Atanasa Prodanskega pa je v Sloveniji od 12.000 do 15.000 Makedoncev, ki so pravoslavni, od tega jih ima okoli 5000 slovensko državljanstvo.