Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da država nima analize, ali so koristi od državnih
stanovanj večje od stroškov, ki jih povzročajo.
Morebitne koristi prinaša manj kot pol (43 odstotkov) stanovanj, ki jih je skupno več kot tri
tisoč. Slaba tretjina jih je prazna, v 845 stanovanjih (27 odstotkov) pa za neprofitne najemnine
stanujejo tisti, ki po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu stanovanja niso kupili, so pa postali
imetniki stanovanjske pravice. Ta preide tudi na njihove dediče. Povprečna zaračunana mesečna
najemnina za državna stanovanja je bila okrog 160 evrov. Vsaj za ta stanovanja računsko sodišče
predlaga, naj jih ministrstva prenesejo na stanovanjski sklad ali na občine.
Novi podatki |
|
Po podatkih iz revizije, ki se nanašajo na prvo polovico leta 2007, je vseh državnih stanovanj 3.167. Največ, 1.656 stanovanj, jih ima ministrstvo za obrambo, 734 jih upravlja ministrstvo za notranje zadeve, 691 vladna stanovanjska komisija, 59 jih ima državni zbor, 38 pravosodni organi in devet ustavno sodišče. Vladna stanovanjska komisija ima danes praznih 89 od 643 stanovanj, kar je 14 odstotkov. Policija ima praznih še 83 od skupno 721 stanovanj, kar je slabih 12 odstotkov. Ministrstvo za obrambo pa ima praznih 567 stanovanj, od tega jih je v postopku podelitve 157. |
Največ praznih stanovanj ima ministrstvo za obrambo. S stanovanji naj bi spodbujali zaposlitve v vojski, saj vojakov primanjkuje. Kljub temu pa je zanimanja za stanovanja vedno manj. Kot je pojasnil vrhovni državni revizor Jorg Kristijan Petrovič, so kandidati najverjetneje ugotovili, da se bolj izplača stanovanje kupiti, z nadomestilom za prevoz, ki presega dejanske stroške, pa odplačevati posojilo.
Če ima eden, drugi nima
Računsko sodišče še ugotavlja, da si fondi stanovanj med seboj niso na voljo. Če ima ministrstvo za notranje zadeve prosto stanovanje tam, kjer bi ga nujno potrebovalo ministrstvo za obrambo, ga zadnje ne more dobiti od notranjega ministrstva, ampak ga mora najeti na trgu.
Milijon zapadlih najemnin
Trije največji, ki jih je zajela revizija (ministrstvo za obrambe, za notranje zadeve in vladna stanovanjska komisija) in ki upravljajo 97 odstotkov vseh državnih stanovanj, so imeli za 1,7 milijona evrov neizterjanih najemnin. Precejšna težava pa so tudi nasilne vselitve v prazna stanovanja. Če vsiljivca ne izselijo v 48 urah, je namreč deložacijo treba doseči po sodni poti, kar pa traja.
Pat položaj zaradi evidenc
Zaradi pomanjkljivih evidenc je v zemljiško knjigo vpisanih vsega nekaj več kot 60 od več kot tri tisoč stanovanj, ki jih zaradi pomanjkljive evidence niti ne morejo prodati.
30 odstotkov
|
|
državnih ali skoraj tisoč stanovanj je praznih.
|
Računsko sodišče je predlagalo kar 44 ukrepov, s katerimi bi povečali učinkovitost upravljanja s stanovanji, med drugim prenos upravljanja na en organ. Revidiranci so večino priporočil že upoštevali, tako da porevizijsko poročilo ni potrebno.
Trije primeri slabe prakse
Primer 1. Ministrstvo za notranje zadeve je maja 2006 svojemu zaposlenemu izdalo sklep, da je na razpisu dobil stanovanje. Na vselitev pa je moral počakati eno leto, saj je ministrstvo zaradi potrebnih del izvedlo postopek javnega naročila male vrednosti.
Primer 2. Čeprav je bila plinska napeljava v stanovanju demontirana, zapečatena, pri dobavitelju pa že leta 2006 naročen odklop, so na ministrstvu za obrambo marca 2007 plačali račun za plin.
Primer 3. Novembra 2006, en mesec pred razpisom policist zaprosi za stanovanje. Ko je bil postopek končan, policist stanovanja ni več potreboval. Ker do 10. maja 2007, torej več kot pol leta po oddaji prošnje, ni dobil nobenega odgovora, je stanovanjsko težavo rešil sam.
