"Prerod bo jeziček na tehnici le, če se ne uvrsti v parlament"

Demokrati Anžeta Logarja imajo trenutno največ možnosti za vstop v parlament. Nagovarjajo zmerni desni in sredinski del volilnega telesa, tudi razočarane volivce SDS in NSi. Glede na ankete javnega mnenja jim podpora sicer precej niha. Stranko Demokrati je v poletni anketi javnega podprlo 7,9 odstotka vprašanih, po anketi javnega mnenja, ki jo je decembra namerila Mediana pa Demokrate podpira 3,5 odstotka vprašanih. Čeprav je predsednik SDS Janez Janša izključil možnost koalicije z njimi, se še vedno ugiba, ali so satelit SDS.

Maja je bila ustanovljena Stranka generacij, ki jo vodi Vlado Dimovski. Nastala je iz Desusa in Dobra države. Večinoma neodvisni župani so avgusta ustanovili stranko Skupnost. Gibanje Volt je evropska politična stranka novembra 2025 napovedalo zbiranje podpisov za registracijo na seznam strank. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je letos ustanovil stranko Fokus. Prvič se bo na volitvah pomerila tudi stranka Zaupanje, ki jo vodi Karl Erjavec. 

Trenutek resnice, ko bo predstavljena lista

Trenutek resnice za Demokrate bo nastopil, ko bodo objavili listo kandidatov za volitve, meni politični analitik Igor Lukšič. "Če bo na izvoljivih mestih samo bivši SDS, potem je jasno, da bo šla stranka v samo eno koalicijo in to z Janezom Janšo. Tedaj bo konec njene sredinske drže, na kar so Demokrati morda do sedaj še ujeli pozornost kakega neorientiranega volivca medle sredine. Janševa SDS  je tako trdna, da od tam glasov za Demokrate ne bo. Če bodo zainteresirani krogi proti Novi Sloveniji uporabili še artilerijo in aviacijo, se utegne zgoditi, da bodo prav Demokrati prestregli nekaj podpore, ki se bo oprijela ne-Janša desne možnosti."

Anže Petkovšek

"Demokrati gotovo pobirajo pri strankah, h katerim so se v odsotnosti alternativ zatekali sredinski volivci, pa se v njih niso počutili najbolje zaradi njihovega siceršnjega ideološkega predznaka (NSi, SDS, GS). Mislim sicer, da so ti premiki majhni in predvsem je - ponavljam - še prezgodaj, da bi sodili o njihovi trajnosti," pa pravi podkaster in politični komentator Aljaž Pengov Bitenc.

Nekdanji član Levice Miha Kordiš je novembra ustanovil stranko Mi, socialisti! Prva merjenja javnega mnenja po njihovi ustanovitvi so pokazala, da jo podpira približno toliko ljudi kot Levico, ki ji je podpora upadla, verjetno tudi na račun Kordiševe stranke. Koordinator Levice Luka Mesec ocenjuje, da Kordiševo stranko podpirajo predvsem desni mediji z namenom, da bi z izpadom Levice iz parlamenta onemogočili levosredinsko koalicijo. 

 "Čaka jih še veliko političnega dela!"

Prerod, stranka Vladimirja Prebiliča je nastal konec oktobra 2025. Kot nova levosredinska politična opcija želijo preseči polarizacijo ter se osredotočiti na rešitve v zdravstvu, gospodarstvu in družbi. Računajo na glasove razočaranih volivcev Gibanja Svoboda, dela SD ter neideoloških volivcev.  Podpora javnega mnenja se je sprva gibala nad parlamentarnim pragom, zdaj se vrti okoli parlamentarnega praga ali pod njim. "Ker jim javnomnenjska podpora pada, je vprašanje, ali se bodo dobri kandidati odločili vstopiti v bitko in tako pomagati stranki, da se prebije v parlament. Čaka jih veliko političnega dela še zlasti po tem, ko je Prebilič ostro nastopil proti božičnici, ko izjavlja, da ne bo šel v vlado Goloba in se s tem umika s sredine bolj proti desni. Tam pa za njegov profil, s katerim je briljiral na predsedniških in evropskih volitvah, ni volivcev," ugotavlja Lukšič. 

Panika pri Prerodu

Razlog za slabšo javnomnenjsko podporo Pengov Bitenc vidi v odsotnosti resne strategije, in kot pravi, vsaj zdi se, rahli nezainteresiranosti Vladimirja Prebiliča za celotno tekmo. "O njegovih motivacijah ne vemo veliko, program stranke je sicer znan, a ne ravno oglaševan, poleg tega pa je v polju, ki ga naslavlja, precejšnja gneča in lik v ničemer zares ne izstopa. Ne programsko ne v premierski ambiciji. Pač, še en levosredinski politik, ki nima presežka karizme. Mislim, da zadnje poteze kažejo na rahlo paniko, ker stvari ne potekajo tako, kot si je zamislil."

Anže Petkovšek

"Zamudil je momentum"

Lukšič medtem ocenjuje, da se je Prebilič predolgo obotavljal z ustanovitvijo stranke, pa potem še z imenom. "Zamudil je momentum, ki ga je ustvaril s predsedniškimi in evropskimi volitvami. Mnogi so precenjevali njegov potencial za parlamentarne volitve, torej njegovo zmožnost, da iz »one man band-a« prevzame stranko in pokaže 88-članski »band« za volitve. Pred dvema letoma se je še dalo dobiti javnomnenjsko podporo na trdem vztrajanju na enaki distanci od obeh glavnih protagonistov Goloba in Janše, bliže, ko so volitve, pa tega prostora ni več. Vsak, ki še tri mesece pred volitvami vztraja na pozicije tretje opcije izpade v očeh malo bolj informirane javnosti kot nekdo, ki nima oči in ušes, ne opazuje, ne sliši in zato ne razume svojega potenciala. To se dogaja Prebiliču. Na žalost vse bolj intenzivno."

Prerod je lahko usoden za levosredinsko koalicijo

Glede Preroda, stranke Vladimirja Prebiliča in Demokratov, Aljaž Pengov Bitenc ocenjuje, da je v parlamentu prostor za samo enega od njiju, Lukšič pa meni, da bo, če Prerod ne uspe priti v parlament, bo to lahko usodno za možnosti levosredinske vlade.

"Levosredinskih glasov je najmanj 55 odstotkov volilnega telesa, kar se izkazuje na predsedniških volitvah. (Samo zelo slaba kandidatka lahko dobi manj.) Na parlamentarnih pa se dogaja, da del glasov propade, ker se nekatere stranke ne uvrstijo v parlamente, dobijo manj kot štiri odstotke glasov. Če torej Prerod dobi 3,9 odstotka in še kakšna od levosredinske opcije en odstotek, smo že na kritični meji za možnosti sestave levosredinske vlade. Demokrati bodo namreč šli v vlado Janeza Janše, če bodo skupaj z NSi dobili vsaj 44 poslancev (dva manjšinca bosta zagotovila še 45. in 46. glas). Prerod bo torej jeziček na tehnici ne v primeru, če se uvrsti, temveč, če se ne uvrsti v parlament. Podobno velja tudi za Demokrate in NSi," analizira Lukšič. 

sergeja.hadner@styria-media.si