Presaditev ledvic nad evropskim povprečjem

O uspešnosti presaditev določenih organov, umrljivosti pred posegom in po njem, čakalnih dobah za določen organ in kriterijih za izbiro kandidatov smo se pogovarjali z direktorico Slovenija Transplanta dr. Danico Avsec Letonja.

1. Koliko presaditev ste opravili letos?
Letos smo opravili transplantacije 29 ledvic, petih src in 17 jeter. Poleg tega pa še 54 roženic, kosti, kožo, 50 avtolognih transplantacij kostnega mozga, osem nesorodnih in pet sorodnih.

2. Presaditev katerih organov je v Sloveniji najpogostejša in najzahtevnejša?
Najpogostejše so presaditve ledvic, medtem ko je za nas Slovence težko določiti, katera je najzahtevnejša. Mislim, da smo te stvari, ki jih opravljamo rutinsko, osvojili tako dobro, da smo primerljivi z boljšimi evropskimi rezultati, pri presaditvi ledvic pa smo celo nad evropsko krivuljo preživetja bolnika in presadka.

3. So presaditve organov domena izključno slovenskih kirurgov?
Operacije trenutno v celoti pokrivajo popolnoma slovenski strokovnjaki. Za izvajanje presaditev srca imamo določeno ekipo od treh do petih ljudi.

4. Pri katerih presaditvah je umrljivost največja?
To so verjetno srce in jetra. Vprašanje je, ali govorimo o umrljivosti pred transplantacijo, na čakalni listi oziroma po izvedbi samega postopka, kjer je umrljivost pri presaditvi jeter in srca večja kot pri presaditvi ledvic. Pri presaditvi jeter je uspešnost od 80- do 85-odstotna.

5. Kakšna je čakalna doba za določen organ?
Najdaljša čakalna doba je zagotovo za presaditev ledvic, in sicer do dveh let in pol. Sicer je to tudi zelo odvisno od bolnika do bolnika. Na čakalni listi je po zadnjih podatkih trenutno 30 bolnikov za srce, 130 bolnikov za ledvico in 12 bolnikov za jetra.

6. Po kakšnem kriteriju izbirate najprimernejšega prejemnika določenega organa?
Tukaj so postavljeni čisto jasni strokovni kriteriji, kot so ujemanje organa s prejemnikom, koliko časa je bolnik že na dializi, regionalni kriteriji, otroci imajo tukaj nekaj dodatnih točk. Podobni kriteriji so pri presaditvi srca in jeter, kjer je v ospredju tkivna skladnost, krvna skupina, dolžina dializiranja, pa tudi makroskopski kriteriji (velikost organa, ...).

Nezakonito preprodajanje organov
Zakonodaja v Sloveniji določa, da je preprodajanje človeških organov kaznivo, ni pa sodne prakse, če kdo sam proda svoj organ. Nedovoljeno presaditev delov človeškega telesa v Republiki Sloveniji obravnava še vedno veljaven 191. člen kazenskega zakonika iz poglavja o kaznivih dejanjih zoper človekovo zdravje. Ta člen se ukvarja predvsem s protizakonitim delom zdravnikov in drugih, ki kot posredniki sodelujejo pri takšnem početju. Zdravnik je za neupravičeno presaditev lahko kaznovan z zaporom od šestih mesecev do petih let.

Državni zbor Republike Slovenije je že januarja 2000 sprejel zakon o razglasitvi zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, ki ureja tudi presaditve organov umrlih in odvzem delov živega dajalca, kjer je izrecno določeno, da se iz telesa živega dajalca lahko odvzame ledvica ali del jeter zaradi presaditve osebi, s katero je darovalec genetsko, družinsko ali čustveno povezan. Za odvzem je potrebno poprejšnje soglasje etične komisije za presaditve.