Da je decembra oziroma med novoletnimi prazniki veliko samomorov, vemo že dolgo. Da se Slovenci po številu samomorov uvrščamo v sam vrh, je tudi znano. Ne vemo pa še, kakšne posledice bo na ljudeh pustila recesija. Kot smo pred časom že pisali, se je po svetu v času recesije poraba antidepresivov potrojila. V Sloveniji točnih podatkov še nimamo, vendar pa je dovolj zgovoren že podatek, da se poraba tablet veča že nekaj let.
Kadrovsko podhranjene organizacije
Čedalje bolj množično uživanje antidepresivov lahko pomeni dvoje: ali bolje prepoznavamo depresijo ali pa postajamo čedalje bolj depresivni. Pri nas sicer deluje kar nekaj organizacij na področju duševnega zdravja (Šent, Altra, Ozara), vendar pa so vse kadrovsko podhranjene.
Januarja še več samomorov kot decembra
Saška Roškar z Inštituta za varovanje zdravja RS meni, da depresija pride še najbolj do izraza med božičnimi prazniki. "Takrat se povečajo občutki osamljenosti pri ljudeh, ki nimajo družine ali podporne socialne mreže. V nekaterih primerih se ti občutki lahko stopnjujejo do brezupa, ki lahko predstavlja resno grožnjo duševnemu zdravju. Kar se tiče samomorov decembra oziroma v prazničnih dneh, pa opažam, da število samomorov od druge polovice leta postopoma upada proti decembru, potem pa se januarja začne postopoma povečevati, dokler aprila in maja ne doseže vrha."
"Za praznike se število samomorov ne poveča - to je nekakšen mit, ki je med ljudmi zelo razširjen. Statistično je največ samomorov praviloma v toplejših mesecih. Res pa je, da se veliko ljudem s sezonsko depresijo stane poslabša ravno čez zimo," pa pravijo v društvu DAM.
Čas za takšne ali drugačne obračune
"Decembrski družinski prazniki so čas, ko se tisti, ki so sami, počutijo še bolj same, novo leto je pa tudi idealen čas za delanje različnih življenjskih bilanc in obračunov. Če je človek krut do samega sebe, je oboje lahko razlog za samomor. Vzdušje, ki ene osrečuje, druge žalosti, res pa je tudi, da od življenja včasih preveč pričakujemo. Decembra me sicer ne pokliče nič več ljudi kot sicer," pa pravi Renata Ažman, ki deluje prek spletne strani www.depra.si. Renata je tudi sama pred časom premagala depresijo in zato toliko bolj razume ljudi, ki jim zdaj dnevno svetuje: "Ljudem pomagam na delavnicah terapevtskega pisanja, ki jih organizira Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara, marsikdo pa me tudi pokliče ali mi piše, in če je le v moji moči, poskušam pomagati."
DAMV Sloveniji se velika stigma drži tudi iskanja pomoči pri psihiatrih in psihologih, zato ljudje svojo stisko pogosto skrivajo, utapljajo v alkoholu ali pa pustijo, da se razrase čez vsa področja njihovega življenja.
” V Sloveniji je veliko samomorov verjetno zato, ker ljudje o svojih težavah ne spregovorijo pravočasno, oziroma sploh ne. Število samomorov v Sloveniji je po nekaterih regijah višje kot po drugih, kar je moč razložiti tudi z gospodarskim stanjem, ” še dodajajo v društvu DAM.
Vpliv recesije še niti ni viden
Roškarjeva meni, da bo recesija zagotovo pustila pečat na duševnem zdravju Slovencev. "Prvi učinek je v nekaterih področjih Slovenije že opazen – povečano število obiskov pri zdravniku zaradi duševnih težav."
Sicer pa so "svetovni pohod depresije" pred tremi leti napovedali že strokovnjaki, pa takrat še nismo slutili, da nas povrh vsega čaka še recesija. "Strokovnjaki so napovedali, da bo leta 2012 depresija na prvem mestu med razlogi, zaradi katerih so ljudje na bolniški, pa se je to zgodilo že letos. Ne preseneča me dejstvo, da število depresivnih obolenj strmo narašča, bolj me preseneča, da nič ne ukrenemo na področju preventive, če vemo, kakšno čustveno in gospodarsko škodo nam povzroča depresija," še pravi Ažmanova.
Krizni so ponedeljki, prazniki, noči
Depresivni se sicer lahko obrnejo na več institucij – ena najstarejših, krizni telefon Klic v duševni stiski, že 30 let deluje pod vodstvom klinične psihologinje Onje Grad Tekavčič . Kot je dejala pred časom v intervjuju za Žurnal24 , se največ samomorov zgodi ponoči.
Krizni niso le prazniki, temveč vsak prosti čas, ki prinese pričakovanja, da bo nekaj drugače: "To je provokacija za ljudi, ki imajo težave. Seveda je ob praznikih več nevarnosti, saj imamo več časa za razmišljanje, razočaranja pa so večja. Enako je denimo s ponedeljkom, ki pride po koncu tedna; takrat je največ samomorov. Največ samomorov je spomladi, ko je razlika med zadovoljstvom drugih ljudi in lastnim občutkom nesreče največja. A če se za trenutek vrnem na praznike: težava je, ker so prazniki povezani z alkoholom, ki pogosto spremeni doživljanje samega sebe in sveta, pa tudi nadzor samomorilnih impulzov je v opitem stanju slabši."
