Prihajajo brezplačne storitve, a kdo bo vse to plačal?

Združenje bank Slovenije podpira namen predloga zakona, ki naj bi zagotovil dostopnost in uporabo različnih plačilnih sredstev, tudi gotovine. A bančni sektor opozarja, da predlagane rešitve odpirajo vrsto pravnih, ekonomskih in izvedbenih vprašanj ter bi lahko bankam naložile nesorazmerne obveznosti.

Kot poudarjajo v Združenju bank Slovenije, ne nasprotujejo dostopnosti gotovine. Njihov cilj je, da bi bil dostop do nje zanesljiv, kakovosten in dolgoročno vzdržen. Hkrati opozarjajo, da je v Sloveniji dostop do bančnih storitev in gotovine že zdaj razmeroma visok, pri čemer pomembno vlogo poleg poslovalnic in bankomatov igrajo tudi mobilne poslovalnice ter možnost dviga gotovine na prodajnih mestih.

Banke: Najprej dajmo ugotoviti, kje so dejanske težave

Eden ključnih pomislekov bančnega sektorja je, da predlog zakona po njihovem mnenju presega cilj zagotavljanja dostopa do gotovine. Število uporabnikov gotovine se namreč zmanjšuje, vse več ljudi plačuje s karticami in drugimi digitalnimi načini, posledično pa se zmanjšuje tudi uporaba poslovalnic in bankomatov.

Zato v združenju opozarjajo, da bi bilo treba pred sprejetjem zakona najprej natančno ugotoviti, kje so v Sloveniji dejanske vrzeli pri dostopu do gotovine. Predlagajo jasne kriterije, podatke o pokritosti z bankomati in poslovalnicami ter konkretno opredelitev območij, kjer je dostopnost nezadostna.

Če je težava omejena na posamezna območja, bi jo bilo po njihovem mnenju bolj smiselno reševati ciljno. Med možnostmi omenjajo prerazporeditev bankomatov, alternativne gotovinske točke ter dvige gotovine v trgovinah in na drugih prodajnih mestih.

Več različnih možnosti namesto ene rešitve

Združenje bank Slovenije podpira tudi razvoj alternativnih načinov dostopa do gotovine. Ti bi lahko bili posebej pomembni v manjših krajih, kjer zaradi majhnega števila uporabnikov postavitev klasičnega bankomata ali poslovalnice ni ekonomsko vzdržna.

Banke zato predlagajo kombinacijo različnih rešitev – od bankomatov in poslovalnic do pošt, trgovin in drugih gotovinskih točk. Po njihovem mnenju bi bilo treba sistem zastaviti dovolj prožno, da se lahko prilagodi dejanskim potrebam posameznega območja.

Brezplačne storitve niso brez stroškov

Pomemben del predloga zakona je tudi širok nabor brezplačnih bančnih storitev. Poleg dostopa do gotovine predvideva brezplačno vodenje računa, kartico, spletno in mobilno bančništvo, nakazila ter druge storitve.

Bančni sektor opozarja, da takšne storitve zahtevajo infrastrukturo, tehnologijo, varnostne sisteme, poslovalnice in bankomate ter izpolnjevanje številnih zakonskih zahtev. Zato želijo jasneje opredeljen način, kako bi bilo mogoče takšen sistem dolgoročno zagotavljati in hkrati ohraniti njegovo kakovost in varnost.

Posebej problematična naj bi bila neenaka obravnava bank in neobank

Eden ostrejših očitkov leti na različno obravnavo ponudnikov finančnih storitev. Predlog naj bi pomemben del obveznosti zagotavljanja gotovinske infrastrukture naložil predvsem bankam in hranilnicam, ki imajo v Sloveniji fizično mrežo poslovalnic in bankomatov.

Ob tem na slovenskem trgu delujejo tudi digitalni ponudniki, kot sta Revolut in N26, ki lastne fizične infrastrukture praviloma nimajo. Njihove stranke pa lahko uporabljajo infrastrukturo bank, ki so jo vzpostavile in financirajo same.

Združenje bank Slovenije zato zahteva mehanizem, po katerem bi pri zagotavljanju dostopa do gotovine sodelovali vsi ponudniki bančnih storitev, ki delujejo na slovenskem trgu – ne glede na to, ali imajo lastno fizično mrežo.

Banke opozarjajo tudi na vprašanje zasebnosti

Predlog zakona po navedbah bančnega sektorja odpira še eno zahtevno vprašanje: izmenjavo podatkov med bankami.

Če bi morale banke preverjati, koliko brezplačnih gotovinskih storitev je posamezni uporabnik že opravil pri drugi banki, bi morale imeti vpogled v podatke o njegovih transakcijah. Združenje bank Slovenije opozarja, da bi bilo takšno spremljanje tehnično zelo zahtevno, predvsem pa bi posegalo v zasebnost komitentov.

Zato zahtevajo jasno zakonsko podlago, opredeljen namen in obseg morebitne izmenjave podatkov ter ustrezne varovalke za njihovo zaščito.

"Ne gre za zmanjševanje dostopnosti gotovine"

V združenju poudarjajo, da njihov odziv ni zavračanje cilja zakona. "Naš namen pri tem ni zmanjševanje dostopnosti gotovine, temveč prav nasprotno – zagotoviti, da bo dostop do nje zanesljiv, kakovosten in vzdržen tudi v prihodnje," poudarjajo.

Od vlade, pristojnega ministrstva in Banke Slovenije zato pričakujejo nadaljevanje dialoga. Njihov cilj je sistem, v katerem bi imel vsakdo možnost uporabljati gotovino, obenem pa bi bil model pravičen, izvedljiv in dolgoročno vzdržen.

Kaj predlagajo banke?

Združenje bank Slovenije predlaga predvsem pet stvari: najprej naj se ugotovi, kje so dejanske potrebe, nato pa naj se uporabijo različne rešitve glede na lokalne razmere. Težave naj se rešujejo tam, kjer se pojavljajo, stroški zagotavljanja gotovinske infrastrukture pa naj bodo pravično razporejeni.

Če je dostop do gotovine na določenem območju javni interes, vendar tam infrastruktura ni ekonomsko vzdržna, banke kot možne modele omenjajo javni razpis, subvencijo, koncesijo ali drug kompenzacijski model. Kot primer dobre prakse navajajo Avstrijo, kjer pri odpravljanju konkretnih vrzeli sodelujejo centralna banka, banke in občine. "Ciljno se iščejo območja, kjer dostop do gotovine ni zadosten, in se tam vzpostavijo dodatne rešitve oziroma bankomati. Če se ugotovi, da na določenem območju bankomat ni rentabilen, se vzpostavitev le tega zagotovi iz sredstev občin in centralne banke. Gre torej za dopolnitev tržnega sistema, ne pa nadomestilo zanj," so primer dobre prakse iz Avstrije opisali bankirji.

dezurni@styria-media.si