Po ustavi predsednik republike predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Razpisuje volitve v državni zbor in predlaga mandatarja za sestavo vlade.
Pred nastopom funkcije pred državnim zborom izreče naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi
močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije."
|
Ker je v mandatu predsednika Janeza Drnovška prišlo med uradom predsednika in vlado do nesoglasij o imenovanju nekaterih kandidatov, predvsem ob nekajmesečnem iskanju kandidata za guvernerja Banke Slovenije, so se v javnosti in koalicijskih vrstah pojavile težnje, da bi pristojnosti predsednika omejili. |
|
Poleg tega predsednik predlaga državnemu zboru v imenovanje kandidate za guvernerja, viceguvernerja in člane Banke Slovenije, varuha človekovih pravic, predsednika in dva namestnika računskega sodišča, kandidate za ustavne sodnike, mednarodne sodnike, predsednika in namestnika protikorupcijske komisije ter informacijskega pooblaščenca.
Ker je v mandatu predsednika Janeza Drnovška prišlo med uradom predsednika in vlado do nesoglasij o imenovanju nekaterih kandidatov, predvsem ob nekajmesečnem iskanju kandidata za guvernerja Banke Slovenije, so se v javnosti in koalicijskih vrstah pojavile težnje, da bi pristojnosti predsednika omejili.
Po državnozborskih volitvah se posvetuje z vodji poslanskih skupin in državnemu zboru v izvolitev predloži kandidata za predsednika vlade. Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Na zahtevo državnega zbora mora predsednik izreči tudi mnenje o posamezni zadevi. Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko močjo.
V primeru, da predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem.
