Prodi za združitev koprskega in tržaškega pristanišča

Potem ko si je v nedeljo skupaj z gostiteljem, premierjem Janezom Janšo, ogledal kobariški muzej in nato obiskal še italijansko kostnico nad Kobaridom, je italijanski premier Romano Prodi končal dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. Na Brdu pri Kranju se je tako še enkrat srečal z Janšo, s katerim sta si izmenjala poglede in stališča do možnosti poglobitve dvostranskega in večstranskega sodelovanja. 

Polna podpora slovenskemu predsedovanju EU
Glavna tema pogovorov med premierjema so bile predvsem priprave na slovensko predsedovanje Evropski uniji prihodnje leto. Premier Janez Janša je italijanskega gosta seznanil s pripravami na to nalogo, ki pa po Prodijevih besedah uživa vso podporo Italije. Podobno podporo je italijanski premier zagotovil tudi pri reševanju vprašanj med Slovenijo in Hrvaško.

Ali sta premierja govorila tudi o ekološko-ribolovni coni? 

Slovenija uživa vso podporo Italije tako pri slovenskem predsedovanju EU prihodnje leto kot tudi pri urejanju vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. © BOBO

Kot je povedal Janša, je Prodiju v sklopu današnjega srečanja pojasnil zadnje dogodke pri reševanju slovensko-hrvaških vprašanj in ga seznanil z načelnim dogovorom, ki ga je sklenil s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem konec avgusta na Bledu. Janša je dejal, da ima Prodijevo podporo za te pobude, "ki obetajo neko realistično pot do rešitve". Slovenski premier pri tem sicer ni natančneje pojasnil, ali sta s Prodijem v sklopu teh vprašanj govorila tudi o hrvaški zaščitni ekološko-ribolovni coni na Jadranu, ki jo namerava Zagreb do 1. januarja 2008 uveljaviti tudi za države EU, se pravi tudi za Italijo in Slovenijo. Prodi pa o tej temi na novinarski konferenci ni govoril.

Bremena iz preteklosti in dobri poslovni odnosi

S kakšnimi težavami se srečujeta tako italijanska kot slovenska manjšina, sta Janša in Prodi v nedeljo preverila s predstavniki manjšin po obisku znamenitega kobariškega muzeja. © BOBO

Janša in Prodi sta na srečanju govorila tudi o gospodarskem sodelovanju med državama, ki je po njunem mnenju dobro, a so možnosti za še boljše sodelovanje še vedno odprte. Čeprav je Italija drugi najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije (vrednost menjave je lani znašala 5,6 milijarde evrov), odnose med državama še vedno zaznamujejo polpretekla zgodovina in teme, ki so se na dnevnem redu pojavile po osamosvojitvi. Eno izmed nerešenih vprašanj je še vedno optantsko vprašanje, za katerega Slovenija trdi, da je končano, potem ko je leta 2002 vplačala celotno odškodnino za zapuščeno imetje italijanskih optantov v Sloveniji. Italija pa na drugi strani še vedno razmišlja, da bi bilo treba vprašanje urediti kako drugače.

Za združitev tržaškega in koprskega pristanišča
Glede gospodarskega sodelovanja se je Prodi sicer zavzel, da bi "ustvarili eno pristanišče v Tržaškem zalivu". V ta projekt pa bi morali po njegovem mnenju vključiti tudi pristanišče v Reki, saj bi lahko omenjena pristanišča severnega Jadrana konkurirala severnomorskim pristaniščem. Janša in Prodi sta se ob tem dotaknila tudi vprašanja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, pri čemer je Prodi zagotovil "stalno obveščanje" slovenske strani o italijanskih projektih in analizah v zvezi s temi načrti. Kot je poudaril italijanski premier, Italija potrebuje te terminale, "vendar pa moramo to storiti tako, da pomirimo Slovence. To lahko storimo samo s transparentnostjo načrtov".

 

Slovenska manjšina v Italiji počasi do svojih pravic

Prodi se je v sklopu obiska v Sloveniji srečal tudi s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem in predsednikom SD Borutom Pahorjem. © BOBO

Na srečanju sta premierja govorila tudi o reševanju položaja slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji, pri čemer sta ocenila, da je bil na tem področju storjen velik napredek. Zlasti Janša je bil zadovoljen z dejanji, ki jih je italijanska vlada storila v zadnjem letu glede izvajanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Nova vlada je marca končno imenovala manjkajoče člane paritetnega odbora, ki nadzoruje izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, avgusta pa potrdila tudi seznam 32 občin v Furlaniji – Julijski krajini, v katerih naj bi se ta zakon izvajal.