Slovenija
55 ogledov

"Proslava je bila cenzurirana, njen umetniški avtorski del"

Ivo Petrić, Tone Partljič Saša Despot
Cenzura na državni proslavi na predvečer kulturnega praznika? Režiser Bulc po proslavi dejal, da je bil le izvršitelj idej in popravkov.

"Tehnične ovire so v glavah"

Letošnja proslava bo očitno še ena od tistih, ki bo sprožila politične polemike, saj je prišlo med pripravo kulturnega programa očitno do zapletov. Kot je po proslavi povedal režiser Mare Bulc, je bil pri delu cenzuriran, vladala je bojazen, da bi bila proslava preveč kritična. "Tehnične ovire so v glavah, " je bil jasen.

Podelitev nagrad je ves čas spremljala sedma kitica Zdravljice. Režiser Mare Bulc je imel jasno poanto: kako sporočilo, slavljenje lepšega sveta, zveni v različnih jezikih in interpretacijah. Nastopili so Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova ter nazadnje Irena Preda.

 

Proslava je bila cenzurirana, izločili so nekaj ključnih temeljev

"V zadnjih tednih sem se spraševal: pristati na cenzuro ali se umakniti. Odločil sem se, da bom kljub pritiskom, in čeravno se nisem več počutil kot režiser, temveč kot izvršitelj idej in popravkov upravnega odbora Prešernovega sklada in ministrstva za kulturo, zaradi umetnikov in sodelavcev, ki sem jih potegnil v projekt, s katerimi smo že tedne delali brez podpisanih pogodb in zaradi jedra mojega koncepta, ki ga niso prepovedali, temveč samo problematizirali, vztrajal do konca. Proslava je bila cenzurirana, njen umetniški avtorski del, protokolarni je tako ali tako vnaprej določen. Izločili so nekaj ključnih temeljev, zahtevali so novo scenografijo, scenografka je zato odstopila od projekta, odslovili so enega ključnih nastopajočih, dodali novo obvezno umetniško točko in drugo," je med drugim dejal Mare Bulc, režiser sinočnje proslave.

 "Igrica z odpuščanjem, cenzura, ki sem je bil deležen z ekipo, in strah pred preveč provokativno, pretirano kritično proslavo sta pokazatelja popolnega nezaupanja v avtonomni umetniški izraz in kritični razmislek o času." je še dejal razočarani Bulc.

Po poročanju STA je Bulc o zapletih glede scenografije pojasnil, da je je bila v njegovi ekipi scenografka Petra Veber, s katero sta si zamislila element zavese ali napisa na odru, ki bi bila narejena iz bodeče žice oz. nečesa podobnega. Idejo je Bulc ustno predstavil na sestanku s službo za državne proslave.

Kot je pojasnil, "mu je bilo nato večkrat rečeno", naj idejo z žico opusti, "saj jo bodo tako ali tako prepovedali, če ne prej, par dni pred prireditvijo oz. na generalki, da je škoda časa in dela." Bulc je ob tem še dodal, da za ta primer "žal ne obstaja noben pisni dokument, ki dokazuje, da smo imeli tovrstne pogovore".

Bulc je žico izločil in zato se je Vebrova od projekta poslovila, saj, kot je pojasnil režiser, ni hotela pristati na vmešavanja v njeno avtorsko delo. Bulc je zatem predlagal, da osrednji scenski element proslave postane slovenski grb. Upravni odbor je nato sprejel sklep, naj bo grb barven in naj se pojavi ob himni na začetku proslave. Namesto grba, projiciranega med proslavo, pa naj se projicirajo različni portreti Franceta Prešerna.

In kdo sta Prešernova nagrajenca?

Tone Partljič je ustvarjalec, ki je odločilno zaznamoval slovensko literarno in gledališko dogajanje zadnjega pol stoletja. Je edini sodobni slovenski dramatik, ki je komedijam posvetil večino svojega pisateljskega talenta, povzema STA. V njih se odziva na družbeno-politično dogajanje, a hkrati svoje komične učinke gradi tudi na elementih univerzalne, nadčasovne komike, zato so tudi številne njegove komedije iz preteklih časov žive še danes.

Partljič je v slavnostnem nagovoru opomnil, da tudi umetnika navdih lahko obišče kadarkoli, vedno mora biti pripravljen, a dodatka ni. Kritičen je bil do dojemanja komedije, ki nima mesta v treh slovenskih narodnih gledališčih, hkrati pa pod komedijo razumemo vse - od stand upa do cenenih televizijskih serij. V čast mu je, da je bil z veliko Prešernovo nagrado vendarle nagrajen - komediograf.

Širši javnosti je najbolj poznan po komediji Moj ata, socialistični kulak. Slednja velja za najuspešnejšo slovensko komedijo po drugi svetovni vojni, doživela je številne uprizoritve in izjemno ekranizacijo v režiji Matjaža Klopčiča.

Partljič je, kot je v utemeljitvi zapisala Mateja Pezdirc Bartol, klasik slovenske komedije, saj ga odlikuje izjemno poznavanje komedijskih zakonitosti, pri čemer nadaljuje tradicijo Linharta in Cankarja in jo razvija v lastni maniri in slogu. Kot človek gledališča zelo dobro obvlada prvine značajske, situacijske in jezikovne komike. Kar ga dela edinstvenega in za kar ga publika vedno nagradi, pa je njegovo razumevanje malega človeka.

Ustvarjalni opus Iva Petrića velja za enega najbolj prepoznavnih in najvplivnejših v sodobni slovenski glasbi. V njem zasledimo vse od orkestralnih do komornih in solističnih del. Kot je v utemeljitvi zapisal Matjaž Barbo, skladatelja opredeljuje brezkompromisno sledenje lastnim poetskim principom, pa naj bodo še tako v opreki z vodilnimi tokovi okolice in z veljavnimi načeli povprečnega okusa.

To izhodišče je na začetku njegovega ustvarjanja v pogojih nenaravnega optimizma prevladujočega socialističnega realizma 50. let sprožalo Petrićev mladostni odpor in ga vodilo v območje ostrega modernizma.

Pozneje je Petrićev nekonformizem terjal ustvarjalni odklon tudi od vse bolj prevladujočih in vsesplošneje uveljavljujočih se vzorcev modernističnega hlepenja po novem ter mu narekoval ustvarjalno poglobitev glasbenega jezika z doslednim vztrajanjem pri lastnih temeljnih poetoloških principih.

Danes je eden najpogosteje izvajanih sodobnih slovenskih skladateljev. Njegova dela so bila izvedena na mnogih najpomembnejših koncertnih odrih tako pri nas kot v tujini, izdana pa so na številnih nosilcih zvoka z najvidnejšimi glasbenimi poustvarjalci.

Kot (so)snovalec in v veliki meri idejni vodja mlade generacije skladateljev, združene v Klubu komponistov in v skupini Pro musica viva, je bil zaslužen za odpiranje slovenskega glasbenega prostora modernizmu. Ustanovil je Ansambel Slavko Osterc in bil njegov dolgoletni vodja, več desetletij je umetniško vodil Slovensko filharmonijo. Petrić je tudi dolgoletni vodja Edicij Društva slovenskih skladateljev.

Preberite še: 

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 17
  • Zmago 19:50 09.februar 2016.

    Že dovolj hudo je bilo gledati vstajnika,....... ParKljiča; da bi pa še bila tam žica ??Torej Bulca, predrta od žice.....joka.... Plaći, plaći, mila Mare ;-)

  • Žurnalček 09:16 09.februar 2016.

    Ti sploh veš na kaj se je nanašala cenzura ? Najprej prečitaj do konca , pol pa komentiraj !!!!

  • Žurnalček 09:14 09.februar 2016.

    Ne se.i !