Njen račun, na katerem so zaračunani le štirje kubiki vode, znaša skoraj 22 evrov. Za primerjavo: šestčlansko gospodinjstvo v Ljubljani, ki porabi trikrat toliko vode, plačuje 19 evrov na mesec.
V občini Krško gospodinjstvo s prav tako štirimi kubiki porabe vode plačuje pet evrov manj kot gospa v Domžalah, v občini Ljutomer pa je račun za pol manjšo porabo (2,1 kubičnega metra) vsega šest evrov.
Večina se plača za to, da sploh imaš vodo
Glavni razlog so razlike v višini omrežnin, ki se ne plačujejo po porabi, ampak gre za fiksni znesek. Tako sta v občini Domžale omrežnini za oskrbo s pitno vodo in odvajanje komunalne odpadne vode z DDV skupaj več kot 17 evrov (8,1656 + 9,0191), medtem ko v Ljubljani znašata le 4,57 evra.
V Domžalah sta tako omrežnini več kot tri četrtine od dvajsetih evrov računa za vodo, v Ljubljani pa niti četrtina.
Omrežnina za oskrbo s pitno vodo vključuje stroške za obnovo in vzdrževanje vodovoda, omrežnina za odvajanje komunalnih voda pa stroške kanalizacije.
Pri elektriki plačaš enako ne glede na to, kje živiš
Velika razlika med stroški za vodo je posledica dejstva, da je oskrba z vodo prepuščena občinam, ki same določajo ceno, a tudi pri elektriki nekateri živijo na težje dostopnih in bolj oddaljenih območjih, pa vsi državi plačujemo enako omrežnino za priključno moč. Zakaj te solidarnosti ni pri vodi?
"Oskrba s pitno vodo je izvirna lokalna javna gospodarska služba v pristojnosti občin in ne države. Zato sistema obračuna omrežnine kakor tudi sistema obračuna vodarine (obračun po porabi vode) ni možno primerjati s sistemom omrežnine pri dobavi električne energije, saj gre v tem primeru za državno in ne lokalno omrežje, niti s plačilom dejansko porabljene elektrike, ki je nemonopolna oz. izbirna služba vsakega uporabnika (prost izbor dobavitelja električne energije). Posledično je omrežnina pri elektriki določena na nivoju države, cena dobavljene elektrike pa glede na tržne pogoje posameznega dobavitelja. Glede na trenutno ureditev dobave pitne vode in dejstvo, da je infratruktura v lasti lokalnih skupnosti, ki tudi samostojno določa cene, tako ni mogoče zagotoviti enotnosti cene te storitve, čeravno gre za osnovno monopolno življenjsko dobrino," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje.
Standard porabe vode je 150 litrov na osebo na dan, kar je 4,5 kubične metre na mesec.
Podjetje LM veritas je pred leti naredilo analizo cen v vseh občinah. Konec leta 2011 je bila razlika med najvišjo in najnižjo omrežnino kar 34-kratno, če so izločili po dve najvišji in najnižji ceni, je bila razlika še vedno šestkratna. Kasneje so se sicer predpisi, kako se oblikujejo cene, spremenili.
Omrežnina navzgor ni omejena
"Skladno z uredbo o oblikovanju cen (UMEDO) se oblikuje omrežnina na podlagi stroškov omrežja in števila ter vrste priključkov na tem omrežju. Iz tega izhaja, da omrežnina ni odvisna od porabe pač pa od velikosti in zmogljivosti vodomera. Lastnik infrastrukture je občina, ki z najemno pogodbo zaračuna stroške najema izvajalcu javne službe (npr.: komunalno podjetje). Prihodki iz naslova omrežnine so v največji meri (po navadi 100%) s strani izvajalca javne službe nakazani v proračun občine," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje.
Višino omrežnine določi občina, zgornje omejitve ni, saj je "določena z višino stroškov poslovno potrebne infrastrukture, ki jo je možno natančno določiti za vsako vodooskrbno območje".
Kar se cene vode tiče je bolje živeti v mestu
"V praksi se pokaže, da so višine omrežnin zaradi velike gostote odjemalcev v mestih lahko bistveno nižje kot omrežnine na podeželju, prav tako bistveno vpliva na to višino, starost in vrednost omrežja, kakor tudi izkoriščenost le-tega," še dodajajo na ministrstvu za okolje.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Mi lahko kdo razloži kako ima lahko Javno komunalno podjetje, ki se ukvarja z oskrbo pitne vode, kanalizacije, ... smeti, na koncu leta več milijonski profit?
voda + smeti v MS znaša cca 50 EUR,v Lendavi pa 35 EUR????' Lopovska posla
skupni račun voda + smeti v MS znaša cca 55 EUR v Lendavi pa 37 EUR ????'. Lopovska občinska posla