Računala na višjo plačo, a so šla tri leta odličnih ocen v nič

Vlada je ob plačni reformi v javnem sektorju obljubljala bolj pravičen sistem, preglednejše razmerje med delovnimi mesti in poenotene pogoje dela. V praksi pa se po prvih mesecih uporabe novega zakona kaže, da je reforma povzročila tudi številne nove anomalije in občutke krivice – tokrat pišemo o napredovanjih.

Oglasili so se nam zaposleni v zdravstvu. Potarnali so, kako je plačna reforma v javnem sektorju neprijazna do tistih, ki so bili tik pred napredovanjem.

Profimedia

Na nas se je obrnila bralka, ki je zaposlena v zdravstvu. Zanima jo, ali po novi plačni reformi še veljajo napredovanja po starem sistemu. V zdravstvu so delavci lahko napredovali za dva plačna razreda enkrat v treh letih, če so vsako leto dobil oceno 5 in izpolnjevali vse pogoje. Bralkina sodelavka je za dva plačna razreda napredovala tik pred plačno reformo. Letos je dodatno napredovala zaradi plačne reforme – enako kot bralka, ki bi morala prihodnje leto januarja po starem sistemu napredovati še za dva razreda. Sprašuje se, ali bo januarja upravičena do dviga plače za dva plačna razreda ali ji bodo propadle zadnje tri ocene, ki so bile vedno 5.

Stare ocene se več ne upoštevajo

Na ministrstvu za javno upravo so za Žurnal24 potrdili, da se ocene za napredovanje ne upoštevajo več. Zadnje napredovanje po "starem sistemu" je bilo možno 1. decembra 2025. Kdor takrat ni napredoval, mu po novem ne pripada več nič. Z reformo plačnega sistema so se ‘stare’ ocene delovne uspešnosti iz let 2022–2024 pri napredovanjih preprosto izničile – nekaterim zaposlenim je tik pred reformo še uspelo napredovati po starem sistemu in obenem dobiti tudi dvig plače po novem, drugi pa so kljub enakim ocenam in pogojem ostali brez napredovanja po starem sistemu.

Bralkina sodelavka je "ujela" še staro napredovanje, plača pa se ji je še dodatno dvignila z novo reformo, torej je imela dvakratno korist. Bralka pa je ostala le pri učinku reforme – brez dodatnega dviga na podlagi prejšnjih ocen. Po prejšnjem sistemu bi se ji januarja 2026 plača zaradi odličnih ocen zvišala za dva plačna razreda, a to se ne bo zgodilo, saj so ji odlične ocene iz zadnjih treh let ne upoštevajo več. 

Kako lahko napreduje sedaj?

Po novem lahko napreduje samo še po pravilih 25. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Od 1. januarja 2025 dalje torej napredovanje na podlagi ocen 3 krat 5 ne obstaja več – zdaj lahko zaposleni v javnem sektorju napredujejo po časovnih intervalih. 

V skladu s 25. členom ZSTSPJS javni uslužbenci v prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih, v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih. Javni uslužbenci na delovnih mestih, ki se ne opravljajo v nazivih, v času zaposlitve v javnem sektorju v tretji in peti plačni razred delovnega mesta napredujejo po polovici časovnega obdobja za napredovanje iz prejšnjega odstavka. "Na začetku kariere javni uslužbenci napredujejo hitreje, ob koncu počasneje," na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da so nekateri javni uslužbenci že napredovali prej, kot bi sicer napredovali, če ne bi prišlo do spremembe zakona, nekateri pa bodo zaradi podaljšanega obdobja za napredovanje napredovali kasneje. 

Možnost pospešenega napredovanja za več kot dva plačna razreda sicer še obstaja, a je kvotno omejena na 10 odstotkov tistih, ki bi napredovali v koledarskem letu – ni več avtomatska pravica zaradi treh ocen 5, temveč je odvisna od odločitev delodajalca.

Javni uslužbenci po novem zakonu napredujejo s 1. junijem ali s 1. decembrom, kar je izboljšava od prejšnjega sistema, priznavajo zdravstveni delavci. Prej se je preverjanje pogojev za napredovanje opravljalo zgolj 1. decembra.

"Če bi vlada poslušala sindikate, do teh krivic ne bi prišlo"

Irena Ilešič Čujovič Sindikat zdravstva in socialnega varstva

"Pri sistemu napredovanj je vztrajala vladna stran, na sindikalni strani smo poskušali v največji možni meri zagotoviti 'varovalke', da se zaposlenim pričakovane pravice ne bi povsem izničile," je iskrena. Primer 'varovalke' je recimo določba 108. člena ZSTSPJS, kjer pa sindikati v pogajanjih niso bili uspešni v tem delu, da bi tudi v letu 2025 oziroma v implementacijskem obdobju zagotovili pričakovane pravice – in napredovanje za več kot dva plačilna razreda. Vlada na to absolutno ni želela pristati: "Vlada je odgovarjala z dvema argumentoma – da ni prav, da ima senioriteta (čas zaposlitve, delovna doba) v karieri in plači javnega uslužbenca tako velik pomen, drugi argument pa je bil finančne narave." Pogajanja so sicer potekala na centralni ravni – za celoten javni sektor – in ne le na ravni zdravstva in socialnega varstva.

Ilešič Čujovič pravi, da načelo enake obravnave po novi plačni reformi ni v celoti izpolnjeno, ter ob tem izpostavlja največje pomanjkljivosti novega plačnega sistema: "Zagotovo nam v novem sistemu ni uspelo odpraviti anomalij med delovnimi mesti in ne postaviti novega sistema delovnih mest, ki bi bolj naslavljal specifike in zahtevnost dela. Prav tako nismo razrešili vprašanja različnega financiranja iz proračuna oziroma iz drugih blagajn – zdravstvo, socialno varstvo, RTV – kjer ravno iz tega razloga prihaja do izjemno velikih razlik pri izplačevanju pravic iz delovnega razmerja (tudi iz naslova napredovanj in delovne uspešnosti). V pogajanjih, ki so trajala do konca leta 2024, tudi nismo uspeli zagotoviti dostavka PPD (posebni pogoji dela) vsem zaposlenim v zdravstvu, čeprav bi bilo to edino pravilno in pravično."

Razkrije še, da je bilo po plačni reformi med zdravstvenimi delavci sicer največ pritožb iz naslova neenakopravnega obravnavanja ob prevedbi, saj so nekateri "prebili strop" desetih plačnih razredov in v nov sistem prenesli tudi 11, 12, 13 ali celo 14 plačnih razredov. "To anomalijo smo želeli odpraviti in smo se z vlado v aprilu 2025 že začeli dogovarjati o noveli zakona, a je kasneje vlada od tega namena odstopila," nam je povedala Ilešič Čujovič.

Slovenija Posamezne skupine "preprosto niso zadovoljne"

Tudi Marjan Meglič, generalni sekretar v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, nam je povedal, da so opozarjali na točno te anomalije, a vlada ni popustila: "Verjemite, da bi si sindikati želeli drugačnih rešitev, vendar je bilo to, kar smo uspeli, verjetno za vladno stran zgornja meja sprejemljivega. Sindikati smo ves čas opozarjali, da po eni strani odpravljamo anomalije, po drugi pa delamo nove. Tukaj je vlada trmasto vztrajala pri svojem in kljub našim resnim utemeljitvam ni popuščala. Mi se zavedamo, da bi bilo nekatere stvari – tako znotraj zakona, ki ureja plače v javnem sektorju, kot v kolektivnih pogodbah – treba urediti drugače, kot trenutno so, vendar vladna stran o tem noče niti slišati. Verjetno oziroma zagotovo bo treba počakati volitve in šele po tem nadaljevati pogajanja."

Marjan Meglič Anže Petkovšek

Spomnil je, da sicer še potekajo pogajanja o merilih in kriterijih za izplačilo delovne uspešnosti – ki je dodatek k plači, ne pa plačni razred kot pri napredovanju. Delovna uspešnost oziroma nagrajevanje delovne uspešnosti je še vedno po starem sistemu, nov sistem bi moral zaživeti s 1. januarjem 2026, zato bi se pogajanja morala zaključiti do 31. decembra 2025. 

"Problem v zdravstvu je – ne glede na reformo in zvišanje plač – ta, da so le te še vedno nestimulativne oziroma prenizke. To lahko trdim za poklice v zdravstveni negi, dejstvo je tudi, da so znotraj naše plačne podskupine nastale nove anomalije, za odpravo katerih pa ni bilo posluha," Meglič razlaga, da je reforma pri plačah v zdravstvu bolj kozmetična kot resna izboljšava. Zdravstveni delavci še vedno doživljajo, da za zahtevno delo dobijo premalo, razmerja med poklici znotraj zdravstvene nege pa so še vedno zmedena in nepoštena.

Težave so povsod v javnem sektorju

Poročali smo že, da se na okrožnih sodiščih pojavljajo velike razlike v plačah za isto delovno mesto sodelavca za sodne zadeve V. Na nekaterih sodiščih so ti zaposleni uvrščeni v 10., na drugih pa v 20. plačni razred, kar pomeni skoraj 600 evrov razlike v osnovni plači za enako delo in odgovornost. Razlog je v tem, da lahko predstojniki sodišč pri sistemizaciji in razporejanju na delovna mesta uporabljajo različne zakonske možnosti – od spregleda izobrazbe, pospešenega napredovanja, drugačne sistemizacije do prenosa že doseženih napredovanj. Zaradi takih anomalij so nezadovoljni številni zaposleni v celotnem javnem sektorju, ne le v sodstvu ali v zdravstvu.

Slovenija Javni sektor: Nekateri šefi so zaposlenim uredili višje plače

nika.vajnhandl@styria-media.si