Vsake tri mesece druga cena: Koliko sploh plačujemo?

Po zadnjih podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo so gospodinjski odjemalci v tretjem četrtletju (julij – september) v povprečju plačevali devet odstotkov dražjo električno energijo.

Končna cena prek 200 evrov za megavat

Maloprodajna referenčna cena za povprečnega gospodinjskega odjemalca je bila v 3. trimesečju letos 214,6 evra/MWh, v trimesečji pred tem pa je bila 196,3 evra/MWh. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila praktično enaka, v enem letu se elektrika praktično ni podražila, če govorimo o končnem znesku na računu.

V tretjem četrtletju so dobavitelji električno energijo obračunali po tržnih cenah, povprečna cena pa je bila 120 evrov/MWh. V obdobju enega leta je bila postavka višja za osem odstotkov, glede na preteklo četrtletje pa zgolj za en odstotek.

Omrežnina nižja, prispevki višji

Omrežnina za povprečnega gospodinjskega odjemalca je v tem obdobju, veljala je nižja sezona, znašala 40,1 evra/MWh (brez DDV), kar je za 35 odstotkov manj kot pred enim letom, ko se je omrežnina za moč obračunala še po starem, torej glede na administrativno določeno moč, odvisno od priključne moči in varovalk. 

Dajatve, med katere spadajo prispevek za OVE in SPTE, prispevek za energetsko učinkovitost in prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo, so v tretjem četrtletju končni znesek na računu v povprečju obremenile za 14,1 evra/MWh, medtem ko v prvih dveh četrtletjih niso dosegle niti enega evra. Trošarina pa je ostala nespremenjena.

V obdobju od julija do septembra je tako električna energija za povprečnega gospodinjskega odjemalca predstavljala 56 odstotkov končne cene na računu, omrežnina 18,7 odstotka, dajatve 6,6 in trošarina 0,7 in davek na dodano vrednost18 odstotkov.

Za primerjavo. V obdobju od marca do junija je bil delež električne energije v končnem znesku nekoliko višji, in sicer 60,8 odstotka, višji je bil tudi delež omrežnine, 19,9 odstotka, na drug strani pa so dajatve predstavljale zgolj 0,5, trošarina pa 0,8 odstotka.

Trimesečna nihanja končne cene

Bolj podrobni podatki in primerjava znotraj zadnjega leta pa kaže precejšnja nihanja končnih cen električne energije, ki v preteklosti, to je pred energetsko krizo, niso bila tako izrazita.

Na nihanja vpliva več dejavnikov, ki se čez leto spreminjajo. Precejšen vpliv na končno ceno ima omrežnina, obračun katere je od novembra 2024 razdeljen na dve obdobji z različnimi tarifami. V višji sezoni so stroški tako višji kot v nižji sezoni, na končni strošek omrežnine in s tem končni znesek na računu pa dodatno vplivajo tudi različne spremembe tarif. Lani novembra in decembra je na primer veljala polna tarifa v časovnem bloku 1, ki je daleč najdražji, letos januarja in februarja pa jo je vlada znižala.  

Drugi dejavnik, ki vpliva na nihanja končnih cen, so vladni ukrepi o zamejenih cenah električne energije, zadnji je veljal od novembra lani do februarja letos, od marca dalje pa dobavitelji električno energijo zaračunajo po tržnih cenah.

Prav tako pa vlada precej pogosto spreminja tarifo prispevka za OVE in SPTE. Do julija letos ga gospodinjski odjemalci niso plačevali, v tretjem četrtletju pa je bil obračunan v celoti.

Primerjava po četrtletjih

Električna energija je letos dražja kot lani, v povprečju od 8,8 do 9,7 odstotka, odvisno od porabe, hkrati pa je strošek omrežnine nižji od 34,5 do 36 odstotkov. Bistveno podražitev pa odraža prispevek za OVE in SPTE. Dajatve so namreč iz 0,93 evra/MWh poskočile na skoraj 21 evrov pri manjših porabnikih oziroma na skoraj 11 evrov pri večjih.

Če bi primerjali druga obdobja, bi bili rezultati povsem drugačni, ugotovili bi namreč, da se je električna energija v času od julija do septembra v primerjavi za obdobjem od januarja do marca na nivoju države za povprečnega odjemalca podražila za dobrih 29 odstotkov, za skupino manjših porabnikov za dobrih 22 odstotkov, srednjih za 25,6 odstotka in za skupino večjih porabnikov za dobrih 31 odstotkov.

Končne cene električne energije rastejo in padajo, odvisno, katera četrtletja primerjamo, kar pa še ni podatek o tem, ali se je elektrika na letni ravni podražila ali ne.

Primerjava na letni ravni

Boljšo sliko končnih cen na računih za električno energijo bomo imeli, ko bomo cene na megavatno uro lahko primerjali na letnem nivoju, torej razliko oziroma razmerje v končni ceni za leti 2024 in 2025. Tako bomo dobili izračun povprečnih cen, ki odražajo vse spremembe znotraj posameznega leta. Med drugim povprečni znesek omrežnine, ki zajema tako nizko kot visoko sezono, povprečno ceno električne energije, upoštevajoč zamejene in tržne cene, ter skupni znesek dajatev, upoštevajoč vse ukrepe vlade.

Za to pa bo treba počakati na podatke republiškega statističnega urada za leto 2025, ministrstvo namreč objavlja le četrtletne cene.