Slovenija
2 ogledov

Računsko sodišče: Država je zamočila

poplave Saša Despot
Revizorji so pod drobnogled vzeli porabo evropskih sredstev za zaščito pred poplavami v zadnjih sedmih letih. Ugotovili so, da je okoljsko ministrstvo na tem področju povsem odpovedalo.

Računsko sodišče je preverjalo, ali je Slovenija učinkovito koristila razpoložljiva sredstva za razvoja okoljske in prometne infrastrukture za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v obliki poplav. Ugotovili so, da ministrstvo ni imelo izdelanih programskih in strokovnih podlag, ki bi jim omogočale izbor takšnih projektov, ki bi največ prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti.

"Ministrstvo je razpolagalo z okvirnimi strateškimi usmeritvami ter opisno določenimi cilji. Poznali so tudi nekatera poplavno najbolj ogrožena območja, niso pa bila poplavna območja sistemsko določena in ovrednotena glede na škodni potencial," ugotavljajo revizorji in opozarjajo, da predpisi, ki so jih na MOP pripravili v zadnjih sedmih letih na področju poplavne varnosti, med seboj niso usklajeni. 

Podobno meni tudi  Rok Fazarinc, strokovnjak za protipoplavno varnost: "Od osamosvojitve dalje si ravnanje države na področju protipoplavne varnosti ne zasluži boljše ocene kot zadostno. Komaj kaj se je zgodilo na tem področju. Danes je veliko več znanja, kot ga je bilo takrat, pa se naredi neprimerno manj."

Na okoljskem ministrstvu ugotovitev računskega sodišča in kritik strokovnjakov niso želeli komentirati.

Upošteva se mnenje politikov, ne pa stroke

Na porečjih Savinje in Drave je ministrstvo načrtovalo projekte na da bi imelo izdelane celovite hidrološke študije porečij. "Nekateri ukrepi se zato izvajajo tudi na območjih, ki jih programski dokumenti na področju zagotavljanja poplavne varnosti ne navajajo kot območja z največjim številom ogroženih prebivalcev," pojasnjujejo na računskem sodišču.

Predvsem pa je težava, da ima tudi pri tem vprašanju prevelik vpliv politika, so kritični strokovnjaki; upošteva se le interese posameznih skupin. "Poglejte recimo spodnjo Savo. V urejanje tamkajšnjih vodotokov je šlo zaradi gradnje hidroelektrarn izjemno veliko denarja in še ga bo šlo, na drugi strani pa imamo območja, kjer so ogrožena življenja, a se jim za zaščito ne nameni nič denarja. Res je, da vodni sklad financirajo tudi elektrarne, a tako se tega ne počne. Politika ima tam izjemen vpliv, zato gre tja polovica sredstev iz sklada," je kritičen Fazarinc. 

w | Avtor: w w

Revizorji so ugotovili so tudi, da so se zaradi pasivnega pristopa ministrstva ukrepi pri izvajanju protipoplavnih ukrepov začeli izvajati z zamudo: "Niso pripravili organizacijskega in terminskega načrta za pripravo projektov, prepozno so začeli pripravljati investicijsko dokumentacijo, število zaposlenih na ministrstvu, ki so bili zadolženi za pripravo projektov, pa je bilo nesorazmerno majhno."

Iz evropskih skladov počrpali le petino denarja, ki je bil na voljo

Poleg tega se niso dovolj pripravili na obvladovanje zunanjih dejavnikov, zato poteka izvedba projektov počasneje, kot je bilo načrtovano. "V sedmih letih od devetih je tako država pri Evropski komisiji certificirala izdatke v višini 22,5 odstotka razpoložljivih evropskih sredstev za zmanjševanje škodljivega delovanja voda," pravijo na računskem sodišču.

Za naslednjih sedmem let, ko začne veljati nova finančna perspektiva, ima ministrstvo na voljo več programskih in strokovnih podlag. "Te pa še vedno ne dajejo celovite informacije o tem, katera so tista področja in predvsem s katerimi ukrepi jih je treba urejati, da bi se z vloženimi sredstvi najbolj zmanjšala poplavna ogroženost," opozarjajo državni revizorji.

"Premalo je omejitev poseganja v prostor"

Za obvladovanje poplavne ogroženosti na obstoječih poplavno ogroženih območjih je država izvajala redno vzdrževanje in manjše gradbeni ukrepe, vendar je bil večji del sredstev za urejanje voda porabljen za sanacijo preteklih poplavnih dogodkov in izgradnjo državne in lokalne vodne in druge infrastrukture na območju spodnje Save, potrebne zaradi izgradnje novih hidroelektrarn. Računsko sodišče ocenjuje, da bi se poplavna varnost lahko pomembno izboljšala že, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi. 

"Bistvenega pomena pri preprečevanju škode zaradi poplav so tudi omejitve poseganja v prostor na poplavnih območjih. Država pri tem ukrepu ne deluje smotrno, saj na večini poplavnih območij še ni prepoznala lokacij, ki bi lahko bile namenjene naravnemu ali umetnemu zadrževanju voda," še poudarjajo na računskem sodišču.

Da se močno deževje in poplave pojavljajo tako pogosto lahko krivimo podnebne spremembe, ljudje pa smo krivi, da smo gradili na poplavnih območjih. "Od leta 1960 pa do 1980 poplav praktično ni bilo. Na to nevarnost so vsi pozabili, razmahnila se je stihijska gradnja, nihče ni upošteval možnosti povodnji. S projekti, ki jih je treba zdaj izvajati, je treba zaščititi predvsem objekte, ki so bili zgrajeni v tem času. Ljubljanski Vič, ali pa Celje in Laško so tipični primeri," poudarja Fazarnic. 

Arso se zagovarja

Arso je nad ugotovitvami računskega sodišča “presenečen”. Izpostavljajo učinkovito koriščenje evropskega denarja v okviru projekta Bober,  v okviru katerega nadgrajujejo sistem za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji, ki poteka v obdobju od 2009-2015. Ocenjena vrednost projekta je okrog 33 milijonov evrov.

Projekt je v izvedbeni fazi s konkretni rezultati. Postavljen je nov vremenski radar na Pasji ravni, zgrajenih je polovica merilnih mest od predvidenih 248,” poudarjajo na Arsu. Dodajajo, da je posodobljen tudi računski center, na dvorišču Arsa pa je v gradnji prizidek za širitev kemijsko analitskega in biološkega laboratorija ter umerjevalnega laboratorija. “V razvoju je hidrološki prognostični modeli za Savo in Sočo, s pomočjo katerega smo letos večkrat pravočasno napovedali izjemne hidrološke dogodke, kar je državljanom omogočilo učinkovito pripravo ter posledično omejitev gmotne škode,” se še zagovarjajo na Arsu.

Ministrstvo za okolje in prostor po drugi strani odgovarja, da mora poročilo računskega sodišča še podrobno preučiti. Zahtevane popravljalne ukrepe bo, zagotavljajo za Žurnal24.si, izvedli v določenem roku 90-tih dni. 

Komentarjev 11
  • jaki 18:17 12.november 2014.

    Žal, se ponavljam. Ko berem spodnje "komentarje" ugotavljam, da toliko idiotov na kupu ne premore noben drug portal...

  • Johan Spohan 17:30 12.november 2014.

    In tvoj prefarbani komunajzar je v arestu!

  • Johan Spohan 17:28 12.november 2014.

    Milanček a te spet mede. n Zapomni si : nor se včasih lahko ozdravi, a bedak nikdar. In ti si neozdravljiv.