Radi bi shujšali in nehati kaditi

Čeprav je novo leto vsako leto, za mnoge ostaja enako zanimivo – predvsem zaradi zaobljub, ki jih naredijo ob tej prelomnici. Zakaj si ljudje izberemo prav določen datum, smo povprašali predstojnika oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Marka Poliča: "Ljudje si zapomnimo izstopajoče točke. Večina teh točk je zunanje določenih, denimo novo leto ali kak pomemben dogodek, ki za nekoga pomeni tako imenovano drugo rojstvo. Navadno pa prazniki silijo ljudi v premislek in spremembe."

Nekaterim zaobljube postanejo navade
Po raziskavi ameriških psihologov Millerja in Marlatta si 37 odstotkov ljudi obljubi, da bodo z novim letom začeli s telesno aktivnostjo; 13 odstotkov si jih želi, da bi si uredili prehrano, 7 odstotkov pa, da bi zmanjšali pitje alkohola, kofeinskih pijač in omejili kajenje. 67 odstotkov ljudi, ki si zadajo cilj, a jim spodleti pri uresničevanju, si naslednje leto zada še en cilj.

Kaj določa, ali in koliko ciljev si ljudje zadamo? "Ponavadi ljudje, ki so perfekcionisti, hočejo najboljše. Tuhtajo o izgubljenih priložnostih in si postavljajo naslednje cilje. Ne bi pa mogel določiti starostnih ali drugačnih skupin, za katere bi bilo tipično postavljanje novoletnih ciljev."

Vse je v samoobvladovanju
Psihologa Mukhopadhyay in Johar sta leta 2005 ugotovila, da obstajata dve skupini ljudi. Prva, ki je bolj uspešna pri uresničevanju novoletnih zaobljub, verjame, da je samoobvladovanje nekaj dinamičnega, spremenljivega. Druga, manj uspešna skupina, pa verjame, da se ne morejo bistveno spremeniti (npr: "Ne morem se ustaviti pri čokoladi – to sem dobila po mami.")

Sicer pa se med najpogostejše cilje ob novem letu uvrščajo naslednji:
– več preživetega časa z družino
– telesna vadba
– narediti konec kajenju
– bolj uživati življenje
– nehati piti alkohol
– naučiti se nekaj novega
– pomagati drugim

Več o tem, kako je z novoletnimi obljubami v Sloveniji in kakšne posledice lahko pustijo na posamezniku, pa v videoprispevku.