V zadnjih dneh so Italijani glasovali o predlogu, da bi se priseljencem iz držav zunaj Evropske unije omilili pogoji za pridobitev državljanstva – s sedanjih deset bi skrajšali pogoj na pet let stalnega prebivanja. Glasovanje so zaznamovale tudi napačne oziroma zavajajoče informacije.
Italijanski minister za infrastrukturo in promet Matteo Salvini in drugi so na primer trdili, da je Italija evropska država, ki odobri največ vlog za državljanstvo. "Najbolj nevaren (referendum) je tisti, ki bi državljanstvo brez razlikovanja razširil na več sto tisoč ljudi, pri čemer je Italija po številu podelitev državljanstva vsako leto na prvem mestu v Evropi," je dejal maja. A najnovejši podatki Eurostata kažejo, da to ne drži – Italija namreč ne podeli največ državljanstev vsako leto.
Katera država v Evropi podeljuje največ državljanstev?
Leta 2023 je največ državljanstev podelila Španija, več kot 240 tisoč. To predstavlja 22,9 odstotka skupnega števila podeljenih državljanstev v Evropski uniji.
Italija se je uvrstila na drugo mesto z 214 tisoč, sledile so Nemčija z 200 tisoč, Francija s 97 tisoč in Švedska z 68 tisoč. Po podatkih britanske vlade je Združeno kraljestvo leta 2023 podelilo 202 tisoč državljanstev. Slovenija je leta 2023 podelila le 1694 državljanstev.
"Leta 2023 je v celotni Evropski uniji državljanstvo pridobilo povprečno 2,6 osebe na vsakih sto tujih državljanov s stalnim prebivališčem," so sporočili z Eurostata.
Slovenija med državami, ki imajo najstrožje pogoje za pridobitev državljanstva
Res je torej, da se Italija uvršča med države z najvišjim skupnim številom podeljenih državljanstev in da jih je v nekaterih letih, na primer v letih 2022 in 2020, podelila največ. Kljub temu ima Italija glede na trenutno stanje in rezultate referenduma ene najstrožjih zahtev za državljanstvo v Evropi, saj morajo priseljenci tam živeti deset let, preden uradno postanejo Italijani. Enake pogoje imamo tudi v Sloveniji ter v nekaterih drugih državah, kot sta Švica in Litva.
Medtem pa precejšnje število evropskih držav zahteva, da priseljenci tam živijo le pet let. Na primer Finska, Francija, Irska in Portugalska.
Medtem ko Italija razmišlja o znižanju zahtev za naturalizacijo, pa nekatere države razmišljajo o tem, ali pa so že šle v drugo smer. Britanska vlada je napovedala, da namerava uvesti nova pravila, ki bodo podaljšala čas, ki ga morajo priseljenci preživeti v državi, preden lahko zaprosijo za državljanstvo s petih na deset let, razen če lahko dokažejo "resničen in trajen prispevek h gospodarstvu in družbi". Medtem je Belgija pred kratkim zvišala stroške vloge za državljanstvo s 150 evrov na 1000 evrov.
Ja Grims ima o tem ''verodostojne'' podatke!!!
Ojoj, "le" 1694 državljanstev je podelila Slovenija??!! ŠE TO JE PREVEČ, KER SE PRI NAS DRŽAVLJANSTVO PODELJUJE TAKŠNIM, OD KATERIH NI NOBENE KORISTI, OZ. TISTIM, KI ZGANJAJO POTEM KRIMINAL V NAŠI DRŽAVI!!!!!!!