Slovenija
2686 ogledov

Politiki že deset let ne delajo tistega, kar bi morali

Spletni nakup Saša Despot
Epidemija je pospešila proces digitalizacije, a nas na vseh področjih čaka še veliko dela, če bomo želeli ujeti najboljše.

Gospodarstvo se ne more digitalizirati brez digitalizacije ljudi

Slovenija mora biti na področju digitalizacije bolj aktivna, so ugotavljali govorci na 3. odprtem forumu Slovenske digitalne koalicije. "V spomladanskem času je bila digitalizacija postavljena v ospredje, kratkoročno smo poenostavili delo, dolgoročno pa povečali odpornost na nepredvidljive dogodke. A v globalnem okolju ima digitalizacija vedno večji vpliv, je ključna za dvig produktivnosti in uveljavljanje v mednarodnem okolju," je dejal Igor Zorko, predsednik UO Digitalne koalicije Slovenije in podpredsednik GZS. Gospodarstvo pa se ne more digitalizirati brez digitalizacije ljudi, je opomnil.

Prioritete Slovenije bi tako morale biti digitalne kompetence in izobraževanje, ne le na vodstvenih ravneh, tudi povsod drugje. Ključno bo vlaganje v digitalno infrastrukturo in digitalizaciji prilagojena zakonodaja, poleg tega bi potrebovali obvezen predmet informatike in računalništva v osnovnih in srednjih šolah, menijo v digitalni koaliciji. Spodbudno za digitalizacijo bi moralo biti tudi predsedovanje EU. Celotno besedilo poziva vladi je dostopno na tej povezavi.

Dijaki v srednji šoli Slovenija V šolah najbrž kmalu nov obvezni predmet

Pogrešajo gospodarstvu prilagojene storitve javne uprave

Kar gospodarstvo po njihovem mnenju najbolj pogreša, so dostopne in gospodarstvu prilagojene storitve javne uprave, manj birokracije, odprtost javnih storitev in javno-pravnih evidenc za aplikacije zunanjih ponudnikov, dinamično in odzivno okolje digitalne regulative, sistemska podpora razvoju digitalnega gospodarstva z ustvarjanjem novih verig vrednosti, inoviranjem produktov, rešitev in novih poslovnih modelov ter poenostavitev administrativnih postopkov za zaposlovanje tujcev z ustrezno izobrazbo.

Slovenija še vedno pod evropskim povprečjem

Sodeč po vrednostih Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2020, je Slovenija napredovala za eno mesto in je med 28 državami uvrščena na 16. mesto, kar pa je še vedno pod evropskim povprečjem. Nad povprečjem smo sicer uvrščeni v podkategorijah na področju splošne razširjenosti fiksnih širokopasovnih povezav, pokritosti s fiksnim zelo visoko zmogljivim omrežjem in pokritosti z omrežjem 4G.

The Digital Economy and Society Index (DESI) | Avtor: ec.europa.eu ec.europa.eu

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, se je strinjal, da je treba bistveno pospešiti digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe. "Pravkar za to ustvarjamo novo strategijo Digitalna Slovenija, pišemo slovensko industrijsko strategijo, nacionalni program za umetno inteligenco in podobno," je dejal.

Politične stranke naj bi zavirale razvoj Slovenije

Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo pa je dejal, da razvoj Slovenije zavirajo politične stranke, saj te "že deset let ne delajo tistega, kar bi morale". Kot je dodal, so se o e-volitvah pogovarjali že leta 2003, a je težava zakonodaja, ki ne omogoča različnih oblik volitev. Delakorda meni, da bi bilo treba znotraj družbe vzpostaviti dogovor, se zavedati, da je v primeru e-volitev možno določeno tveganje, a je to majhno.

Digitalno lahko že od leta 2005 volijo državljani Estonije, a velja dodati, da je veliko razvitih držav (denimo Švica, Nemčija, Kanada, Norveška) že izvedlo pilotne projekte e-volitev, pa jih kmalu opustilo, ker so ocenili, da je glasovanje na daljavo mogoče zlorabiti in spremeniti izid volitev.

Delakorda je pohvalil odziv nevladnih organizacij (NVO) med epidemijo, povedal je, da so se hitro angažirali in pomagali zagotoviti potrebno opremo za učence, vzpostavili so tudi t. i. ČvekiFON, brezplačni klepetalnik za starejše, in podobno. Opozoril pa je, da se zanemarja vlogo NVO-jev z vidika sodelovanja z gospodarstvom in razvojnih dejavnosti.

Tudi zdravstvo potrebno temeljite digitalne prenove

Dr. Tina Bregant, zdaj že nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, pa je povedala, da je tudi slovensko zdravstvo potrebno temeljite digitalne prenove. Kot je dejala, je epidemija vendarle nekoliko pospešila prehod na digitalno, zavedati smo se začeli pomena telemedicine, nadzora nad lastnim zdravjem, komunikacije z javnostjo, vizualizacije podatkov in podobno. Digitalne kompetence so po njenem mnenju tudi ključno orodje v boju proti lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Pomemben delež v zdravstvu pa bo doprinesla tudi umetna inteligenca, je dodala Bregantova. Na ministrstvu so sicer pripravili nekaj sprememb oziroma ukrepov, recimo nadgradnjo storitev dispečerstva, nadgradnjo e-kartona in določitev enotnih povezovalnih šifrantov za uporabo, ob upoštevanju zakonodaje o varstvu osebnih podatkov.

"Tudi enoten digitalni zdravstveni prostor obeta veliko. Tako bi lahko pacienti povsod po Evropi enakovredno dostopali do vseh storitev," je še dejala Bregantova.

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 5
  • peizysthe 07:11 02.december 2020.

    www︎.︎Norias︆.︆net - odličen projekt za odrrasle, ki želijo najti parrtnerja za seks

  • creanarmi 03:53 02.december 2020.

    www︎.︎Norias︆.︆net - odličen prrojekt za odrrasle, ki želikko najti parrtnerja za seks

  • bugmenot 15:14 01.december 2020.

    Saj še tega kar že imajo v evidencah ne znajo uporabit, zakaj bi še delali na novo? To se bere kot nek poziv k novemu trošenju proračuna in provizijah za neskončne IT projekte, ki jih potem nihče ne uporablja. Digitalizacija ...prikaži več naj se dela v skladu z dejanskimi potrebami in tam, kjer se vnaprej dokaže prihranek, ne pa v skladu s prodajnimi načrti dobaviteljev. Pri naši majhni populaciji in majhnih razdaljah ne rabimo iste "mašinerije" kot jo imajo veliki.

Sorodne novice