Po svetu se je v času recesije poraba antidepresivov potrojila. V Sloveniji točnih podatkov za to obdobje še ni, zaskrbljujoče pa je že dejstvo, da se poraba tablet veča že nekaj let.
V Veliki Britaniji so imeli konec preteklega tedna zasedanje, kjer je Mental Health Europe jasno in
glasno obelodanil, da so daleč največji dobičkarji recesije farmacevtska podjetja. Mental Health
Europe je sicer ena vplivnejših nevladnih in neprofitnih organizacij na področju duševnega zdravja
v Evropski uniji, ki je le-to že jasno pozvala:
"Nehajte s papirnatimi resolucijami, preidite k dejanjem!"
Stanje v Sloveniji |
|
Leta 2002 je bilo izdanih 595.981 receptov za anksiolitike, lani pa 548.487. Število receptov za antidepresive pa je naraslo z 213.082 na 346.330. |
Evropske nevladne organizacije ugotavljajo, da se ljudje v času recesije vse pogosteje zatekajo k jemanju zdravil proti depresiji. Ne zavedajo se, da jim to ne bo olajšalo izgube službe ali česa drugega, temveč kvečjemu povzročilo dodatne travme in celo odvisnost.
Izvršni odbor združenja Mental Health Europe napoveduje, da se bodo stiske ljudi še bolj poglobile. Želijo si, da bi tablete nadomestile pomoč humanitarnih nevladnih organizacij, vendar naj bi imele vlade za njih vse manj posluha. Zanimivo je, da sicer raziskave potrjujejo uspešnost metod teh organizacij pri zdravljenju duševnih stisk in depresij.
Naši programi so kadrovsko podhranjeni
"V Sloveniji je kar nekaj nevladnih organizacij izvajalcev s področja duševnega zdravja, denimo Altra, Ozara, Novi paradoks, Šent. Programi so kadrovsko podhranjeni – 1 strokovni delavec na dan obravnava 40–50 ljudi – in sofinancirani le s strani ministrstva za delo, tako da težko ponudijo dodatno pomoč v obliki informiranja," pojasnjuje stanje pri nas izvršni direktor Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent Nace Kovač.
Anksiolitiki in antidepresivi |
|
Lani je bilo izdanih 1.012.277 receptov za moške in 1.027.122 za ženske. Na 1000 prebivalcev je bilo izdanih 455 receptov. |
Pri nas že prej velika poraba antidepresivov
"Za Slovenijo ne bi mogla trditi, da se je v času recesije uporaba antidepresivov povečala, saj je že prej enakomerno naraščala. Poleg tega podatkov za leto 2009 še nimamo,"pravi Silva Pečar iz Inštituta za varovanje zdravja RS. Dodaja, da pri teh podatkih ne gre nujno za povečanje uporabnikov antidepresivov: "To je lahko tudi posledica boljše obveščenosti družinskih zdravnikov o prepoznavanju depresije pri ljudeh, ki so jo lahko tudi hitreje zdravili."
