“Kar odvržemo v črn ali siv zabojnik, ne bo nihče več sortiral.” Klavidij Bembič iz sektorja snage na Komunali Koper

Pred leti, ko so komunalna podjetja poskusila z ločenim zbiranjem odpadkov, čeprav še ni bilo organiziranega nadaljnjega odvzema, se je dogajalo, da so ponekod komunalni delavci sortirane odpadke preprosto zmetali v skupno deponijo. “Marsikoga je to zagotovo odvrnilo od ločevanja, čeprav je danes ves proces od zbiranja do predelave odpadkov urejen,” pravi Klavdij Bembič iz sektorja snage na Komunali Koper.

V koprski občini se od skoraj 25 tisoč ton vseh odpadkov na leto ločeno zbere približno 15 do 18 odstotkov. Te je mogoče reciklirati. Ostalih 21.500 ton odpeljejo na deponijo Dvori pri Sv. Antonu, za katero ima komunala dovoljenje do prihodnjega leta. Bojijo pa se, da še do takrat ne bo zadostovala.

Klavdij Bembič. © Nataša Ručna

Dober posel, a ne za komunalo
Tako imenovani ekološki otoki, ali po novem zbiralnice, na katerih so zabojniki za steklo, papir, plastično embalažo in biološke odpadke, ponekod pa tudi za pločevinke, so postavljeni po vsej občini, na vsakih 360 prebivalcev. “Nekateri mislijo, da z ločevanjem odpadkov opravljajo delo namesto nas. To seveda nikakor ne drži,” poudari. Na komunali namreč naprav za kakršnokoli obdelavo odpadkov – kar v tem poslu prinaša zaslužek – nimajo. Ločeno zbrane odpadke odpeljejo v podjetji Dinos in Surovina, od tam pa jih predajo v nadaljnjo predelavo. Del odpadkov se predela v Sloveniji, del pa zunaj naših meja, v Italiji ali Avstriji.

Ločeno zbiranje in Komunala Koper

Ločeno zbiranje: V zabojnikih, namenjenih reciklaži, pristane od 15 do 18 odstotkov vseh odpadkov. Komunala Koper: Na deponijo Dvori, ki bo leta 2009 polna, odpeljejo 160 ton odpadkov na dan.

Kam z mesom ali telefonom
Na vprašanje, kam se, denimo, sme odvreči pločevinka, če na zbiralnici ni ustreznega zabojnika, Bembič odgovarja, da je treba pač poiskati zabojnik za pločevino. Slabša možnost je, da se pločevinka odvrže v zabojnik za plastenke. Najslabša izbira pa je črn ali siv zabojnik. “Kar se odvrže v ta zabojnik, ne bo nihče več sortiral,” opozori naš sogovornik.

Odpadki, kot sta odslužen sušilnik za lase ali telefon, spadajo med nevarne odpadke, zato jih je treba bodisi odpeljati na zbirni center v Dvorih bodisi počakati na organiziran odvoz kosovnih odpadkov. Med biološke odpadke pa ne spadata na primer, meso (ki privlači podgane) ali večje vejevje. Poleg tega doda, da kurjenje odpadkov, ki vsebujejo embalažo, obdelano z organskimi snovmi, les, zaščiten s premazi, plastike in gume, pomeni veliko onesnaževanje okolice z dioksini. “Nekateri se bojijo, da bodo morali za svoje odpadke, ki jih pripeljejo na zbirni center, kaj plačati. Če so naši uporabniki, je za njih zastonj,” zagotovi Bembič.

Polovico bi lahko reciklirali
“Približno polovico odpadkov bi lahko reciklirali, mislim pa, da smo lahko z doseženim kar zadovoljni,” meni Bembič. Po oceni sicer vsako leto proizvedemo deset odstotkov odpadkov več. Novo odlagalno polje deponije v Dvorih so začeli uporabljati pred dobrima dvema letoma. Prihodnje leto pa ga bodo že začeli zapirati in ga po vrhu ozelenili.