Inšpektorat za javno upravo (IJU) je ugotovil, da mestni redarji pri vročanju plačilnih nalogov napačno uporabljajo zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in zakon o prekrških (ZP).
Mestno redarstvo. Na mestnem redarstvu so nam zatrdili, da so do zdaj imeli le en (omenjeni) primer, v katerem jih je kršitelj o svojem pooblaščencu obvestil pred izdajo plačilnega naloga. Inšpektorat bodo ubogali in vročanje ponovili. “Vsem zaposlenim je bilo dano enotno navodilo, skladno z odločitvijo inšpekcijskega organa,” pravijo.
Odškodnina. O morebitni odškodnini zaradi napačne vročitve pa pojasnjujejo, da bo v primeru njenega uveljavljanja “o tem odločeno v skladu z določili ZP”.
Ljubljančanu so napačno vročili plačilni nalog zaradi nepravilno parkiranega avtomobila.
Poslali so mu ga na domači naslov, čeprav jih je obvestil, da bo odsoten in da ga bo v tej zadevi zastopal odvetnik, saj se je zoper kazen nameraval pritožiti. Ker je zamudil pritožbeni rok, je nalog postal pravnomočen.
Naloga Jankoviću
Na mestnem redarstvu so bili prepričani, da morajo plačilni nalog kršitelju vedno vročiti osebno na kraju prekrška, če pa to ni mogoče, mu ga morajo poslati na domači naslov – šele zatem lahko kršitelj uveljavlja svoje pravice.
Če je odsoten, naj torej uveljavlja institut vrnitve v prejšnje stanje, ki ga ureja ZUP.
Na IJU so odločili, da je to narobe, saj 233. člen ZVCP določa le odgovornost za prekršek, ker pa je plačilni nalog odločba, mora imeti po ZUP vsaka stranka možnost določiti pooblaščenca – tudi samo za vročanje.
Ljubljančan je torej ravnal pravilno in “ni šlo za nobeno zamudo procesnega roka, zaradi katerega bi lahko uveljavljal vrnitev v prejšnje stanje”, ugotavljajo na IJU in dodajajo: “Stranka ni mogla vedeti, da bo organ v postopku kršil predpise o vročanju.” Redarstvu so naložili, naj plačilni nalog vročijo še enkrat, županu Zoranu Jankoviću pa, naj zagotovi popravo napake organa.
