Varčevanje. Tretja in četrta uskladitev plačnih nesorazmerij za zaposlene v javnem sektorju je do nadaljnjega zamrznjena. Prav tako so zamrznjena usklajevanje plač z inflacijo in izplačila za redno delovno uspešnost. Še naprej so omejena sredstva za povečan obseg dela in ustavljena napredovanja. To so ukrepi vlade, s katerimi namerava v javnem sektorju privarčevati 246 milijonov evrov. Za dodatni prihranek – 200 milijonov evrov – sindikatom ponuja tri scenarije.
1. scenarij: ukinitev regresa
Največ – 107 milijonov evrov – bi vlada prihranila z ukinitvijo celotnega regresa za naslednje leto. Dodatnih deset milijonov prihranka načrtuje zaradi učinkov poostrenega inšpekcijskega nadzora, 13 milijonov prihranka z zmanjšanjem plačil za dežurstva, devet milijonov pa na dodatkih za uslužbence na vodilnih položajih. Preostanek potrebnega prihranka naj bi privarčevali z zmanjševanjem stroškov v zvezi z delom: prevoz, malice, dnevnice, ločeno življenje, kilometrine ...
2. scenarij: znižanje plač
Da bi privarčevali celotno vsoto 440 milijonov evrov, bi bilo treba plače znižati za 11 odstotkov; če bi ukrep zniževanja plač kombinirali z zamrznitvijo plačnih nesorazmerij in drugih pričakovanih pravic, bi bilo treba plače zmanjšati za pet odstotkov. Znižanje plač je lahko tudi manjše, če je kombinirano s katerim od ukrepov iz prvega scenarija.
3. scenarij: odpuščanja
Z zmanjšanjem števila zaposlenih za osem tisoč bi privarčevali pet odstotkov ali 200 milijonov evrov. Če ne bi izvedli nobenega drugega ukrepa in bi bilo treba z odpuščanjem privarčevati vseh 440 milijonov evrov, bo na cesti ostalo 17.600 uslužbencev.
Vrv, pištola ali injekcija?
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Slovenije, zahteva zagotovila glede poračuna neizpolnjenih obveznosti.
• Nemogoča izbira. “Odločili so se, da nam dajo na izbiro vrv za obešanje, pištolo na čelo ali smrtonosno injekcijo,” pravi Štrukelj in poudarja, da predlogi o tem, kako znižati maso plač, ne pa za koliko, ne pomenijo možnosti pogajanj, pač pa gre preprosto za ultimat. Zaradi tega se o pristopu k pogajanjem še odločajo.
• Vrnitev pravic. “Optimalno možnost, ki lahko privede do dogovora, ne pa do konflikta, je ta, da vlada zaposlenim da trdno zavezo, da jim po koncu krize vrne pravice, ki jih jim bo vzela,” poudarja Štrukelj.
Vladi ne zaupamo več
Janez Posedi, pogajalec dela sindikatov javnega sektorja, meni, da ni prav nobene možnosti za kompenzacijo izgubljenega.
• Konflikt. “Možnosti za resen pogovor ne obstajajo,” napoveduje Posedi in dodaja, da bo kmalu sledil širši konflikt. “Tudi zaposleni v gospodarstvu ugotavljajo, da jim vlada ni naklonjena in išče rezerve le pri tistih, ki delajo, ne pa pri tistih, ki zaposlujejo. Bojim se, da jeseni ne bo več velikih razlik v stališčih med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju,” pravi.
• Razlaga. “Ne verjamem, da bi lahko to, kar bomo zgubili, kdaj kompenzirali,” še pravi Posedi. O tem, ali bodo pristopili k pogajanjem ali organizirali stavko, se bodo odločali v četrtek, tik pred sestankom z vlado.
