Borze še naprej v rdečem

Večina azijskih borz je končala globoko pod torkovimi ravnmi. V rdečem se je začelo tudi trgovanje v Evropi, padanju tečajev na Ljubljanski borzi pa ni videti konca. Vrednosti indeksov v Evropi so dosegle dno in počasi rastejo. Navzgor se je obrnil indeks DAX v Frankfurtu in FTSE v Londonu.

Britanska vlada je napovedala načrt za delno nacionalizacijo največjih britanskih bank. Za nakup deležev v osmih bankah bo država namenila do 50 milijonov funtov (64 milijard evrov oziroma 87 milijard dolarjev). Poleg tega predvideva tudi kreditno linijo v višini 200 milijard funtov. V načrt so vključene banke Abbey, Barclays, HBOS, HSBC, Lloyds TSB, Nationwide Building Society, Royal Bank of Scotland in Standard Chartered.

IMF poziva k usklajeni akciji
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je v torek za ameriško javno televizijo PBS dejal, da je potrebna predvsem usklajena akcija držav proti trenutni finančni krizi, ki se je iz ZDA razširila po vsem svetu. Navedel je primer Irske, ki se je v sedanji krizi odločila, da krepko poveča s strani države zavarovano vsoto za vloge, kar je privedlo do tega, da se je v irske banke preneslo veliko denarja iz Velike Britanije. Kar je pomagalo Irski, je škodilo Veliki Britaniji, je poudaril in pojasnil, da je to primer, ki kaže, da je treba vztrajati pri usklajenih ukrepih. IMF, ki ima pregled nad globalnim dogajanjem, ima zato velik pomen.

Večina borz v azijsko-pacifiški regiji je končala globoko v rdečem. © Reuters

Kriza se širi na druge trge
Včerajšnje poročilo IMF o finančni stabilnosti ugotavlja, da se je finančna kriza razširila iz ZDA na druge trge, kot je Evropa, prav tako pa ogroža tudi tako imenovane nastajajoče trge, kamor IMF v tem poročilu uvršča tudi Slovenijo. Poročilo pravi, da morajo finančne ustanove najprej priti do zadostnega kapitala, najmanj 675 milijard dolarjev po svetu, vendar zasebni vlagatelji po besedah Strauss-Kahna trepetajo zaradi posojilne stiske, tako da je potrebna dokapitalizacija s strani proračunov. Proračunska sredstva pa se že uporabljajo za zagotavljanje potrebne likvidnosti finančnega sektorja.

Poročilo IMF pravi, da so bili "nastajajoči trgi" doslej odporni na prelivanje krize s strani "zrelih trgov", kar pa se spreminja in prihaja do poslabšanja likvidnosti, še posebej v tistih državah, ki so bolj odvisne od tujih kreditov. Nastajajoči trgi so sicer dosegli napredke v zadnjih letih in imajo bolj usklajene proračune, manj zunanjega dolga in več rezerv tujih valut ter bolj zdrava gospodarstva, kar je v veliki meri posledica rasti cen surovin.

ECB znižala obrestno mero

Evropska centralna banka je v luči finančne krize znižala ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, potem ko jo je na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB 2. oktobra pustila nespremenjeno.

Povezanost vse večja
Kljub temu je povezanost svetovnih trgov vse večja in posledice krize se prenašajo. Še posebej so ogrožene države, ki so odvisne od tujih kreditov in odpravljanja trgovinskih ovir. Nastajajoča gospodarstva v Evropi so bila odvisna od posojil tujih bank oziroma tujih vlagateljev prek izdaj bančnih obveznic v tujini. Ta vir se je zdaj izsušil in čeprav tuje banke ostajajo zavezane svojim poslovalnicam v državah, ne bodo imele druge izbire, kot da zmanjšajo kredite v tujini, če se pri njih doma pogoji ne bodo izboljšali.