"Osebno sem predlagal, da bi oba praznika, 14. in 23. april, povezali, a kompromis ni bil mogoč. Rezultat je razdeljenost," je poudaril predsednik območnega odbora zveze borcev Jerko Čehovin.
Veljaven stari odlok
|
|
Šestdeset odstotkov od dobre tretjine postojnskih občanov, ki so volili, je bilo proti novemu odloku, ki je za občinski praznik predvideval 14. april, 23. april pa za dan spomina. Do nadaljnjega bo tako veljal odlok iz leta 1958 in z njim 23. april kot ljudski praznik. |
"Osebno sem predlagal, da bi oba praznika, 14. in 23. april, povezali, strinjali smo se tudi z vsebinsko razširitvijo 23. aprila, a kompromis ni bil mogoč. Rezultat je razdeljenost Postojnčanov," je poudaril Čehovin. Na postojnski občini za Žurnal24 izida niso želeli komentirati, je pa župan Jernej Verbič, ki je razpisal naknadni referendum, javno dejal, da je treba ljudsko voljo spoštovati, in ocenil, da Postojna sicer še naprej ostaja brez občinskega praznika, pač pa z ljudskim.
Kje so napisne table?
Čehovin je še opozoril, da je bil poskus spremembe občinskega praznika po njegovem mnenju del širše kampanje revidiranja zgodovine. Dokaz je po njegovem tudi to, da na Trgu padlih borcev, Titovem trgu in Titovi cesti že nekaj časa manjka več napisnih tabel, kar je v nasprotju z zakonodajo.
Zaradi tega je napovedal prijavo geodetski inšpekciji. Gre za poimenovanja, ki uradno niso bila spremenjena, nekateri pa so jih, tako Čehovin, že prekrstili v denimo Trg pred knjižnico, Trg pred hotelom, glavno vpadnico v mesto ...
