Robert Waltl: "Biti dedek Mraz je privilegij"

Dedek Mraz, kako ste?
Super! Vsako leto začnemo prej, letos sem v akciji že od 6. decembra. Povpraševanje po dedku Mrazu se nič ne zmanjšuje, ampak celo raste in to me zelo veseli. Tako, da sem te dni, ko se pripravlja vrhunec s sprevodom že tudi pošteno utrujen.

O vas kroži več teorij zarote. Kdo ste v resnici?
V resnici sem dedek Mraz izpod Triglava, ki ima cel kup bratrancev po vsem svetu, ki se imenujejo podobno ali pa malo drugače.
V Sloveniji je dedek Mraz postal avtentični pravljični lik s čudovito opravo, ki jo je naredil slikar Maksim Gaspari in vanjo vključil slovensko narodno nošo, narodne motive in vzorce ter polhovko s slovensko trobojnico. Mi, ki delamo ta lik pa smo mu dodali še vse bogastvo slovenske mitologije in pravljičnega. Slovenski dedek Mraz je izjemno specifičen ravno zato, kako je videti. Nikjer na svetu nimajo takega dedka Mraza, kot je slovenski dedek Mraz. 

Pa ste že od nekdaj v Sloveniji, kdo so vaši predniki, so migranti?
Mislim, da smo tako ali tako vsi migranti, vsi smo se selili, če ne od drugje, na začetku po evolucijskih teorijah, smo vsi prišli iz Afrike. Gotovo sem pa mešanec, nimam tako čistih korenin, da bi lahko rekel, da so bili moji prapraprapraprapra starši Slovenci. V bistvu pa sem skupek najboljšega kar se je čez to naše ozemlje premikalo.  

Zagoto pa ste eden redkih likov, ki je ostal nespremenjen iz časov nekdanje Jugoslavije.
Zanimivo je, da se je problem dedka Mraza pojavil samo v Sloveniji. Na Hrvaškem je ne glede na močno katoliško cerkev in še močnejši prelom z vsem, kar je Jugoslavija nekoč predstavljala, še danes dedek Mraz ostal dedek Mraz.
V Sloveniji so bili poskusi, da bi dedka Mraza eliminirali in ga zamenjali za Božička, ampak na srečo niso uspeli. Lik dedka Mraza se je skupaj z Miklavžem, ki je starejši predhodnik dobrih mož in ga Slovenci poznamo vsaj že iz 19. stoletja, zelo udomačil. Mislim, da predvsem zaradi svojega izgleda, ker je tako domač, tako slovenski, tako nepolitičen.
Tudi v stari Jugoslaviji dedek Mraz ni bil predsednik Zveze komunistov ali pa politični komisar, ki bi otrokom predaval politične teorije. Postavljen je bil kot čisto pravljični lik, ki je v skladu z ideologijo, obdaril vse otroke brez razlik. Če je Miklavž obdaril otroke iz vernih družin, je bil dedek Mraz tisti pravljični mož, ki je obdaroval čisto vse, od najnižjih do najvišjih. Zaradi tega je bil tudi vseprisoten, od vrtcev, šol, delovnih organizacij. V Jugoslaviji je bila ena pomembnih parol "kulturo delavcem", zato se je skušalo umetnost in tudi like, kot je bil dedek Mraz pribljižati delovnemu ljudstvu. Zato je bil tako priljubljen, da kljub resnim poskusom eliminacije, ta ni uspela. 

Saša Despot

Kdaj se je to dogajalo, kmalu po osamosvojitvi?
Ja, po osamosvojitvi so bili resni napadi na dedka Mraza, ki se ga je skušalo prikazati kot ostanek prejšnjega režima, a so vse te teorije zarot in podtikanj propadle in izpadle dokaj bedno.

Verjetno je bila takrat aktualna legenda, da je dedek Mraz nastal na podlagi komunističnega dekreta, ker takratne oblasti niso bile naklonjene Miklavžu in praznovanju božiča. 
Da je bil Miklavž prepovedan, ne drži, spomnim se tudi iz svojega otroštva v Slovenj Gradcu. Miklavž je vedno prišel, vsako leto so hodili od hiše do hiše. Božička kot figure pa Slovenci nismo imeli nikoli. Božiček je k nam prišel kot simbol Coca-Cole, ne kot Božiča, ki pa se je tudi povsod praznoval. Spomnim se, da smo vso mojo mladost vsi šli k polnočnici. Je pa takrat veljalo, da je otroke obdaroval Jezušček, ne Božiček. Pod božičnim drevesom si našel darilo, vendar ga ni prinesel nekdo, ki ga danes poznamo kot Božička oziroma ameriško verzijo Miklavža. Santa Claus ni nič drugega kot Miklavž. 

"Dedek Mraz, kot ime, ki ga imamo v Sloveniji, je seveda prišel iz Rusije, "djed Moroz iz Sibirije". Zaradi intervencije Gasparija in vseh nas, ki predstavljamo dedka Mraza in smo v ta svet vključili slovenske pravljične junake, je dedek Mraz avtentičen slovenski lik. Sklicujemo se, da dedek Mraz živi v kraljestvu pod Triglavom, kjer so tudi Kekec, Pehta in drugi pravljični liki, ki jih otroci poznajo in vzbudijo njihovo domišljijo.  Pa seveda Komet Repatec in Zvezdica Zaspanka, ne manjka Muca Copatarica, pa Sapramiška in njeni prijatelji."

Danes torej dedku Mrazu gre dobro?
Dobro gre, saj ga povsod prisrčno sprejmejo, to se vidi najbolj po vrtcih, kjer je dedek Mraz izjemno dobrodošel. Sprevod dedka Mraza v Ljubljani pa je eden tistih dogodkov v letu, ki pritegne največje število ljudi. Vsak večer na sprevod pride tudi po 10 tisoč otrok s starši. Zato se nam zdi nujno, da vsako toliko naredimo kaj novega. Letos smo popolnoma spremenili like, ki spremljajo dedka Mraza. Kostume je pripravila Barbara Stupica iz znamenite slikarske družine. Vso zgodbo je povezala s slovensko in slovansko mitologijo.
Dedek Mraz ima tudi številne sprejeme in zelo pomemben se nam zdi čas, ko se dedek Mraz pogovarja z otroki. Otroci se na neki način zelo odprejo dedku Mrazu, čutijo ga kot svojega zavetnika, zaupajo včasih stvari, ki so zelo črne. Predvsem pa gre za trenutek veselja, ki ga otroci pričakujejo, si ga želijo, To so res čudovita srečanja. 

Ampak kasneje, ko otroci spoznajo resnico o dedku Mrazu, je to za mnoge zelo žalostno. Se čutite kaj krivega? 
Strinjam se s psihologi, ki staršem odsvetujejo, da otroku govorijo, da dedka Mraza ni. Seveda otrok prej ko slej spozna, da je to neki pravljični junak, ki ga igra neki igralec. V pravljicah, ki si jih pripovedujemo že stoletja, dobro premaga slabo, zlo je premagano. Tako  pravljice kot dobri možje so pomembni za človekov razvoj. Ljudje smo zmeraj manj empatični, svet je vedno bolj okruten. Pomembno je, da pri otrocih spodbujamo sprejemanje drugačnosti. Starši mnogo premalo izkoriščajo možnost, da otroka pripeljejo v gledališče, kjer se stiske otrok rešujejo skozi zgodbe. Veliko staršev se ne zaveda, kako zelo so v razvoju pomembne pravljice in s tem povezane predstave, ki obravnavajo številne stiske in jih pomagajo razreševati. Preko pravljic ljudje odraščamo v svet, ki je zaradi tega lahko tudi lepši, znosnejši in prijaznejši do vseh. 

Decembra otroke obiščejo kar trije dobri možje, so otroci zaradi tega kaj zmedeni?
Absolutno ne. Otrokom je super, ker so trikrat obdarjeni, trikrat so deležni posebne pozornosti. Sicer pa po mojih dolgoletnih izkušnjah pri nas v gledališču povprašujejo samo po Miklavžu in dedku Mrazu. Če kdo vpraša za Božička, je to kakšna tuja, ameriška firma. Ostale tuje firme želijo dedka Mraza. Letos ni bilo niti enega povpraševanja za Božička. 

Božička verjetno toliko več vabijo v trgovinska središča?
Tako je, v vrtcih, šolah, gledališčih je dedek Mraz in je tudi Miklavž, v trgovskih centrih pa je Božiček.  

Včasih so bila darila ogromna, zdaj pa se to zgodi le še redko. Seveda darilo mora biti, otroci ga pričakujejo, to je del dedka Mraza, vendar pa v zadnjih letih verjetno starši tudi med letom kupujejo darila, zato decembrsko obdarovanje ni nekaj, kjer bi se hoteli posebej pokazati. Tudi otroci, ki jih srečaš na cesti, so presrečni, če dobijo en sam bombon. Ker ga dobijo od dedka Mraza. Noben bombon, ki ga imajo doma, ne pomeni toliko kot bombon, ki mu ga je dal dedek Mraza.
Ne spomnim se otroka, ki bi bil nezadovoljen zaradi darila, ki ga je dobil. V vrtcu, kjer sem bil pretekli teden,  so dobili naprstno lutko, ki jo lahko uporabljajo pri umivanju in so bili tako veseli, da so si to takoj nadeli in se začeli igrati, Nihče ni rekel, zakaj ni Barbike ali kaj podobnega. 

Saša Despot

"Po polemikah po osamosvojitvi glede političnosti dedka Mraza, zdaj o tem nihče več ne razpravlja. Dedek Mraz je sprejet kot pravljični lik, kot slovenski lik nekoga, ki polepša dan ne le otrokom, ampak tudi odraslim, kaj dan ves mesec december. Neverjetno je, koliko odraslih mi maha in kolikokrat se izraz nekega mrkega obraza, ko ta zagleda dedka Mraza, spremeni in zasije. Že sama podoba dedka Mraza pri ljudeh vzbudi občutek nečesa lepega. In že samo zaradi tega je privilegij biti dedek Mraz."

Kako ste naštudirali lik dedka Mraza?
Že pred dedkom Mrazom sem bil Miklavž, še kot dijak, kasneje tudi dedek Mraz. Ko pa sem se pred 30 leti zaposlil v Lutkovnem gledališču, sem kot moški, ki ni igral v decembrski predstavi, hitro dobil vlogo dedka Mraza. Začel sem si pomagati s slovenskimi pravljicami, recimo komet Repatec, ki pobira pisma otrok, primerjave z Zvezdico Zaspanko pa Kekcem ... Te motive sem iskal tudi v pesmih Kajetana Koviča, ki ima čudovite pesmi s katerimi lahko navežeš stik z otroki, pa Pavček ...  

Predstava pa se razlikuje tudi po tem, če so otroci sami ali so prisotni tudi starši. Če so otroci sami, greš v njihov pravljični svet, če so tam tudi starši pa moraš tudi njih animirati z nečim, kar otroci ne razumejo, staršem pa se zdi duhovito. In tako dedka Mraza predstaviš kot nekega dobrovoljčka, ki se zna pošaliti z vsemi. Zato ga imajo radi tako otroci kot odrasli. 

Dedek Mraz ima za sabo dolgo delovno dobo, različne politične režime in gospodarske krize. Kaj se je spremenilo in kakšno je vaše sporočilo otrokom danes?
V časih tega izjemnega sovraštva do vsega drugega in drugačnega že od samega začetka zelo poudarjam sprejemanje drugačnosti. Veliko delam na tem, da smo vsi različni in vsi enaki. Ob tem, ko ste me prej vprašali, ali sem migrant ali sem od tod, se mi zdi zelo pomembno povedati, da je bogastvo v tem, da smo različni. Bil sem v vrtcu, kjer imajo enega fantka iz Rusije pa enega iz Francije pa enega iz Srbije in Hrvaške in še od nekje. Pripravili so nastop in se naučili po eno pesmico v jeziku tega vrstnika. To se mi je zdelo popolno, zelo lepo, ko so peli rusko, francosko, angleško, srbsko ... To je to. To je bogastvo, k s tem, ko bomo znali več jezikov, bomo bolj odprti, bomo absolutno bolj uspešni v življenju.  V času,v katerem živimo je že nasmeh dobrina, kaj šele, da poskušamo biti vsaj malo bolj prijazni eden do drugega.

Saša Despot

Kdaj odložite sivo kučmo?
31. decembra. 

Kdo ste potem?
Ves čas sem v gledališču, sprehajam se iz lika v lik. Pridite k nam v Mini teater ne le pozimi ampak skozi vso leto. Navdušeni boste.

sergeja.hadner@zurnal24.si