Slovenski projekt nosi naslov Alamut: vez med Slovenijo in Iranom, zajema pa predstavitev romana Alamut, njegovega Vladimirja Bartola in opernega dela Matjaža Jarca. Razstavljeni so tudi izvodi knjige v slovenskem, perzijskem in angleškem jeziku. Ob tej priložnosti je veleposlaništvo izdalo brošuro, v kateri so zajeti vsi elementi projekta.
V okviru razstave je na ogled naslovnica prve izdaje knjige iz leta 1938, deli rokopisa in izčrpneje predstavljena vsebina Bartolovega romana, ki ga je pisatelj oprl na zgodovinsko izpričane dogodke iz 11. stoletja v Perziji oziroma današnjem Iranu. Osrednji lik romana je karizmatični verski voditelj Hasan ibn Saba, čigar ime Iranci še danes izgovarjajo s strahospoštovanjem. Ta je od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadarkoli mogli okusiti: s ključem, ki mu ga je zaupal sam Alah, jim odklene vrata onostranstva, raja iz Korana.
Alamut je bila najpomembnejša trdnjava ismaelitov. Postavljena je bila v težko dosegljivih gorah južno od Kaspijskega jezera pri Qazvinu, približno sto kilometrov od današnjega Teherana. Od trdnjave so danes ostale samo ruševine.
Mednarodna slovenska uspešnica
Bartolov roman Alamut predstavlja svojevrsten fenomen v slovenski literaturi. Preveden je v številne jezike in zagotovo doslej prva slovenska knjiga, ki je postala svetovna uspešnica. Njena popularnost in aktualnost se je še stopnjevala po 11. septembru 2001, ko je bila prevedena tudi v angleščino.
Poleg knjige je na razstavi predstavljena tudi opera Alamut, ki jo je po lastnem libretu, leta 2006, napisal slovenski skladatelj Matjaž Jarc.
Po zaključku skupinske razstave, ki bo predvidoma postavljena do konca decembra, bo slovenski del projekta na ogled na stalni razstavi v prostorih veleposlaništva v Teheranu.
V Teheranu skupaj z EU
Predstavitev poteka v okviru razstave o perzijskem vplivu na evropsko kulturo, znanost in umetnost, ki jo je v imenu EU s svečanim odprtjem 20. decembra organiziralo veleposlaništvo Poljske. Države članice EU želijo s prireditvijo prikazati vez med bogato perzijsko in evropsko kulturo, njunim medsebojnim vplivom in vzajemnimi koristmi. Z dogodkom, ki ima poseben pomen v obdobju aktualnih napetosti med Iranom in mednarodno skupnostjo, se želi opozoriti na stoletja sobivanja med narodi in miroljubno kulturno izmenjavo.
Jaz knjigo nisem čital kot zgodovinsko pravljico, zgodbo, zgodovinski zapis ampak izključno zaradi Mature , ker sem želel vedeti, kaj je v tej knjigi tako važnega, da je obvezna . No in moj zaključek je takšen kot je in to… ...prikaži večo je tisto kar ta knjiga ko zapreš še zadnjo stran pove. Da imam pa neko izkrivljeno podobo o verstvih, pa ne bo držalo, ker jaz nimam nikakršnje podobe, sploh mi je pa najbolj smešno o nič filozofirati
hja, morda pa imaš nekoliko izkrivljeno podobo o verstvih in religijah oz. ne razumeš pomena in smisla religij. Sploh pa, glede na to, da je stvar izpeljana v sodelovanju z Iranom, se morajo skrajneži najprej spravit nad lastno oblast, ki… ...prikaži več je to sploh dovolila.
Jaz sem to knjigo razumel kot eno od vrhunskih smešenj vseh ver tega sveta, kar je absolutno prav. Mislim , da z njo ni dobro hoditi okoli, sploh pa ne v Iranu, ker res da je zgodovinska, vendar lahko pri… ...prikaži veči ta blesavih dvigne pritisk in nam takšni naredijo probleme.