Rupel naj še ne bi vrgel puške v koruzo

Kot je v obrazložitvi zapisal direktor odvetniške družbe Peter Čeferin, so ob analizi ustave in drugih predpisov ugotovili, da izpadli kandidati za veleposlanike možnosti neposredne tožbe, s katero bi bilo mogoče predsednika države prisiliti v podpis ukaza, nimajo. Zato so v okviru pravnega mnenja analizirali zakonske pogoje in ugotovili, da jih njihovi klienti v celoti izpolnjujejo. "To pomeni, da se lahko ponovno prijavijo na ponovljene razpise," je zapisano v pravnem mnenju, ki še ugotavlja, da ni nobene zakonske ovire, da se v čas službovanja na zunanjem ministrstvu ne bi vštevalo tudi obdobje, ko je kandidat opravljal funkcijo ministra za zunanje zadeve. "Zakon namreč predpisuje le pogoj časa službovanja na ministrstvu, pri čemer pa ne predpisuje, da bi kandidat vso predpisano dobo moral doseči kot javni uslužbenec," še piše v pravnem mnenju.
 

Je pa Čeferin za Radio Slovenija povedal, da bi zavrnjeni kandidati, če bi dokazali, da gre za dejanje, ki posega v njihove človekove pravice, v upravnem sporu pred pristojnim sodiščem lahko zahtevali ugotovitev nezakonitosti dejanja, povrnitev škode in vzpostavitev zakonitega stanja. Ob tem je Čeferin po poročanju Radia Slovenija še poudaril, da je odločitev za tožbo ali ne v rokah klientov.

Rupel nima Türkovega zaupanja
Predsednik republike Danilo Türk je, kot je znano, v izjavi za Radio Slovenija v torek dejal, da je eden od razlogov za neimenovanje prejšnjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju "pomanjkanje zaupanja": "Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje." K neimenovanju Rupla ga je privedlo tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev in "lastne izkušnje". "Gre tudi za moje izkušnje, ki jih imam iz časa teh kandidatur, kjer nisem dobival celovitih in dobrovernih informacij in zaradi tega moje zaupanje tu ne obstaja. In to je bil tudi zelo pomemben del mojega odločanja," je dejal. Opozoril je še na pristojni zakon, ki kandidatom za veleposlanike nalaga vsaj sedem let dela v diplomaciji, česar naj bi Ruplu primanjkovalo.