Kot so za Žurnal24 povedali na Upravi RS za zaščito in reševanje, je Slovenija država s srednjo
potresno ogroženostjo. Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od
severozahoda proti jugovzhodu države. Okrog 700 tisoč ali dobra tretjina vseh prebivalcev države pa
prebiva na območjih, kjer so mogoči potresi osme in devete stopnje po EMS-potresni lestvici. Med
potresno najbolj ogrožena mesta tako uvrščamo Idrijo, Ljubljano, Krško, Brežice, Tolmin, Bovec,
Ilirsko Bistrico in Litijo. Še vedno pa za najučinkovitejši način obvladovanja potresne nevarnosti
velja potresno varna gradnja objektov.
"Ob rušilnem potresu pričakujemo zaradi rušenja objektov večje število ranjenih in tudi smrtne
žrtve. Število smrtnih žrtev ob potresu se lahko poveča tudi zaradi različnih verižnih nesreč, kot
so požari, eksplozije, nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, poplave, plazovi in
podiranja, epidemija in epizootija ter poškodbe infrastrukture," so zapisali na Upravi RS za
zaščito in reševanje.
VEČ O POTRESIH SI PREBERITE NA NASLEDNJI
POVEZAVI.
Če bi Slovenijo prizadel zelo močan potres, so izdelani tudi načrti zaščite in reševanja na
nivoju lokalne skupnosti, regije in države. O ukrepih po potresu se odloči poveljnik Civilne
zaščite RS. Ta se lahko odloči o gradbenih in drugih tehničnih ukrepih, evakuaciji, oskrbi
ogroženih prebivalcev, radioloških, kemičnih in biološki zaščiti, nujni medicinski pomoči in drugih
oblikah pomoči.
Med potresom ohranite mirno kri
Med potresom je napomembneje, da ohranite mirno kri in da se v stanovanju zatečete pod
masivne mize, klopi, podboj vrat ter se izogibate steklenim površinam in zunanjim zidovom. V bloku
nikakor ne uporabljajte dvigal in stopnišč, ne prižigajte vžigalic in ne uporabljajte odprtega
ognja. Če se med potresom znajdete na prostem, se čim prej oddaljite od poslopij, električnih
daljnovodov in drugih napeljav.
|
Potres v Posočju leta 1998 je bil v Sloveniji eden izmed največjih v dvajsetem stoletju. © BOBO |
V zadnjih letih je Slovenijo najbolj zaznamoval potres v zgornjem Posočju leta 1998. Takratnega 12. aprila so se tla ob 10.55 v dolini Lepene pod Krnskim pogorjem stresla z magnitudo 5,6. Tresenje tal takrat na srečo ni zahtevalo smrtnih žrtev, je pa na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročilo veliko gmotno škodo. Posočje je še enkrat streslo 12. julija 2004 z magnitudo 4,9, tresenje tal pa je takrat na Bovškem povzročilo veliko gmotno škodo. Po podatkih seizmologov se je aktiviralo isto potresno območje kot leta 1998, kar pomeni, da je bil potres še vedno popotresni sunek v žariščnem območju potresa leta 1998.
Leta 1995 je močan potres prizadel tudi Ilirsko Bistrico. 22. maja tega leta je tamkajšnjo območje prizadel potres z magnitudo 4,7. Potres so takrat čutili prebivalci od severne Italije na zahodu do Murske Sobote in Karlovca na vzhodu, od Celovca na severu do otoka Pag na jugu. Najbolj so bile takrat poškodovane stavbe v Ilirski Bistrici in okoliških naseljih. Ilirsko Bistrico je potres prizadel tudi deset let kasneje, natančneje 24. aprila 2005. Tla so se stresla z magnitudo 3,9. Takrat je bilo poškodovanih veliko zgradb, saj je bila večina teh zgrajena pred letom 1964, ko je bil sprejet sodoben predpis o potresno odpornem projektiranju.
|
Posočje je streslo tudi leta 2004. Takrat je bilo poškodovanih veliko stavb. © BOBO |
