Začela je veljati "Zasukova minimalka" oziroma odredba o višini minimalnega urnega plačila za opravljeno delo samozaposlenih v kulturi. S tem želijo na ministrstvu za kulturo odpraviti negotove delovne razmere samozaposlenih v kulturi.
Najmanj 14,83 evra na uro
Na spletni strani ministrstva za kulturo so objavili zneske urnih postavk za posamezne poklice. Izračunani so po formuli: "Izhodiščno plačilo je izračunano po formuli, po kateri se na podlagi plačnega razreda izračuna urna postavka, ki se jo zmnoži z obtežitvenim faktorjem." Samozaposleni v kulturi nimajo regresa ali plačanega prevoza, malice, dopustov in bolniških odsotnosti. Ker sami plačujejo tudi stroške, ki jih zaposlenemu nudi njegov delodajalec, je vlada uvedla obtežitveni faktor v višini 1,9, ki zagotavlja dejansko primerljivost plačila.
Razpon urnih postavk znaša od 14,83 do 16,91 evra na uro.
Najmanj 14,83 evra bo veljalo za dela, ki spadajo v poklic arhitekt, avtor stripov, DJ, grafik, ilustrator, intermedijski umetnik, kinooperater, kipar, kostumograf, kurator, montažer slike in zvoka, napovedovalec voditelj/interpret besedil, oblikovalec, oblikovalec maske in pričeske, oblikovalec svetlobe, oblikovalec vizualnih učinkov, oblikovalec zvoka, pedagog, skrbnik kontinuitete/skripter, slikar, snemalec, videast, vizualni performer (VJ) in vizualni tehnični producent.
Najmanj 15,22 evra bo veljalo za animatorje lutk, aranžerje glasbe, arheologe, arhiviste, asistente režiserjev, bibliotekarje, filmske animatorje, fotografe,glasbene opremljevalce, igralce, instrumentaliste, interpretatorje kulturne dediščine, izdelovalce glasbil, izvajalce sinhronih šumov/mikrofoniste, kantavtorje, koloriste, konservatorje, korepetitorje, kritike/recenzente, kustose, lektorje/oblikovalce jezikovne podobe, performerje, pevce, pisce glasbenih besedil, producente, realizatorje lutkovne zasnove/tehnologe/realizatorje likovne podobe za animirani film, scenografe/oblikovalce prostora (uprizoritvenega, javnega, virtualnega), teatrologe, transdisciplinarne ustvarjalce in uglaševalce glasbil.
15,62 evra bo za dela, ki spadajo v poklic konservator-restavrator in prevajalec na področju kulture/tolmač, 16,04 evra za dela, ki spadajo v poklic avtor radijskih oddaj, avtor televizijskih oddaj, direktor filma, direktor fotografije, dramaturg galerist in plesalec ter 16,47 evra za dela, ki spadajo v poklic književnik/dramatik/esejist/pesnik/pisatelj, koreograf, scenarist, skladatelj in urednik.
Določena najvišja minimalna urna postavka 16,91 evra bo veljala za dirigente in režiserje.
Predstavljeni honorarji bodo veljavni od 28. avgusta do 31. decembra 2025. Nato bo ministrstvo izdalo novo odredbo, ki bo določila višine honorarjev za leto 2026. Ti bodo sorodni letošnjim, a bodo vsako leto upoštevali uskladitev z višino plač javnih uslužbencev. "Taka ureditev omogoča, da nominalno določeni honorarji ne zaostajajo za gibanjem plač," pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo.
Objavili so tudi informativni kalkulator, s katerim lahko delodajalci in samozaposleni izračunajo višino honorarja glede na število opravljenih ur dela. "Kalkulator je zgolj informativne narave, saj se morajo deležniki ravnati po veljavnih predpisih," ob tem opozarjajo na ministrstvu.
Plačane tudi vaje, ne zgolj nastop
Samozaposleni v kulturi po novem za nobeno delo ne more biti plačan manj kot za osem ur. V praksi bo to pomenilo, da bo imel igralec plačane tudi ure, ki jih preživi v maski ali na vaji, glasbenik bo imel plačane tudi tonske vaje in ne le nastopov. "Tako se preprečuje, da bi delodajalec drobil naročilo in krajšal ure ter zagotavlja minimalne standarde plačila," razlagajo na ministrstvu. Nekateri poklici s področja knjige bodo lahko alternativno uporabljali tarife na avtorske pole oziroma verze, saj gre za mednarodno uveljavljen sistem.
Tako imenovana protidampinška klavzula pomeni, da bodo morali javni zavodi in agencije za enako delo po enakih standardih kot samozaposlene plačati tudi druge prekarne delavce, denimo tiste, ki delajo preko avtorskih pogodb, ali samostojne podjetnike, razlagajo na ministrstvu.
Želijo odpraviti negotove delovne razmere samozaposlenih v kulturi
"V kulturi so se predolgo dovoljevale negotove delovne razmere. Temu smo v tem mandatu odločno rekli dovolj in začeli sprejemati vrsto ukrepov za izboljšanje stanja. Z zakonsko uveljavitvijo minimalnih honorarjev smo postavili zgled ščitenja delavskih pravic prekarnih delavcev ne le v Sloveniji, temveč tudi na ravni Evropske unije," je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Državni sekretar Marko Rusjan pa je pojasnil, da so tako želeli pomagati tudi mladim umetnikom: "Ko smo pripravljali zakonske spremembe, smo imeli v mislih tudi mlajše kulturne delavce, ki svojo profesionalno pot šele začenjajo. Uveljavljeni umetniki bodo lahko dobili višje honorarje. A ključno je, da presekamo s podplačevanjem tistih, ki so v šibkejših pogajalskih pozicijah. Zdaj obstaja zakonska meja, pod katero ne bo zdrsnil noben honorar samozaposlenih, ko delajo za javne zavode."
Desetletja pozabljeni, zdaj končno do sprememb
Na ministrstvu se zavedajo, da je ekonomski in socialni status samozaposlenih v kulturi neugoden, in ob tem pravijo, da je to "posledica desetletij nevlaganja v razvoj sektorja". Prav zato poudarjajo, da je ureditev minimalnih honorarjev pomemben korak k večji varnosti tistih, ki so kljub težkim razmeram nosilci javnega interesa in kulturne produkcije. Kot pojasnjujejo: "Samozaposleni v kulturi so slikarji, režiserji, pisatelji, pesniki, prevajalci, igralci, pevci in številni drugi, ki delujejo v javnem interesu. Da so upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, morajo na pet let dokazovati odličnost in pomen svojega dela. Prekarnost delovnih pogojev povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, to pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti."
Za izboljšanje njihovega položaja si sicer – po njihovih besedah – prizadevajo še s številnimi drugimi ukrepi: "V zadnjih treh letih smo zvišali sredstva za njihove projekte in delovne štipendije, za več kot 50 odstotkov smo dvignili nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzeli plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšali soočanje s posledicami epidemije, uvedli nove poklice in prenovili postopek pridobivanja statusa."
Dodajajo, da načrtujejo še nekaj sprememb, ki bi po njihovih besedah sistem dodatno utrdile ter ga naredile pravičnejšega in dolgoročno vzdržnega. "S prihajajočimi zakonskimi spremembami predlagamo uvedbo višjega in drsnega cenzusa, karierne dinamike z višjimi prispevki glede na leta dela v kulturi, izboljšanje pogojev uveljavljanja kritja bolniške odsotnosti in številne druge novosti," napovedujejo.
Vsem zaposlenim, ne glede na vrsto zaposlitve, se nekako plačila urejejo, razen s.p.jem. Za njih je bila dana obljuba, da se jih bo zaščitilo, da se bo uredil trg prekarnega dela in kaj se dogaja, v kot ste stiska samozaposlene,… ...prikaži več ki velikokrat nimajo niti druge možnosti za zaposlitev v svojem fohu. Levi, desni, rdeči, beli, mavrični, vsi požrejo predvolilne obljube.
odsluđene prostitutke imajo ceno kar 30 evrov sem nekke prebral
A za nevidno delo?