Slovenija
420 ogledov

Šef se spravlja na zaposlene, tako lahko ukrepajo

strog težaven grozen šef delodajalec zaposleni Shutterstock
"Na delovnem mestu sem pogosto tarča neprimernih opazk. Kakšne so moje pravne možnosti?" se sprašuje bralka.

Tretjina zaposlenih pri nas naj bi bila izpostavljena trpinčenju na delovnem mestu. Zaradi strahu pred izgubo službe marsikdo molči o tem, kar se mu dogajanja na delovnem mestu. Čeprav bi si želeli, da do tega sploh ne bi prihajalo, je treba pogledati resnici v oči: marsikateri zaposleni je žrtev trpinčenja na delovnem mestu. 

Izvajalci mobinga niso samo delodajalci, ampak tudi sodelavci, stranke in drugi. Ob tem je treba poudariti, da je delodajalec tisti, ki je odgovoren za zagotavljanje delovnega okolja brez mobinga. Velikokrat žrtve ne zaznajo mobinga, ampak so prepričane, da so krive same zaradi svojega vedenja. 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) mobing definira kot: "Trpinčenje ali s tujko mobing na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Lahko gre za napade zoper izražanje in komuniciranje, napade, ki ogrožajo socialne stike ali/in osebni ugled žrtve, napade zoper kakovost delovnega mesta in napade zoper zdravje."

ZSSS je pripravila poseben e-priročnik o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, v katerem predstavljajo področje in med drugim podajajo nasvete, kako ukrepati, če se znajdemo v takšni situaciji. 

 | Avtor: ARAG ARAG

Kaj lahko storite, če ste žrtev mobinga?

Pomembno je, da ukrepate ob prvih znakih nadlegovanja ozirom trpinčenja. Ne pričakujte, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Zapišite si čim več informacij o tem, kar se vam dogaja. Pomembno je, da poskušate biti čim bolj natančni: zabeležite od datuma in ure dogodka do tega, kje se je zgodilo, kako, ali je bil kdo priča dogodku. Dodajte tudi podatke o tem, ali ste o tem koga obvestili, kakšne so bile posledice in ne pozabite shraniti morebitnih materialnih dokazov, če obstajajo. 

Zaupajte se osebi, ki ji zaupate, in preverite, kakšne možnosti imate znotraj podjetja – ali ima podjetje pravilnik glede obravnave tovrstnega vedenja, ali vam lahko pomaga sindikat, ali je na voljo psihosocialna pomoč. Po pomoč se lahko obrnete na sindikalnega zaupnika, na območno organizacijo ZSSS. Z njihovo pomočjo lahko poskušate stvari rešiti najprej neformalno. To lahko namesto vas stori tudi oseba, ki ji zaupate. Če s pogovorom ne rešite težave, imate na voljo še nekaj možnosti.

Pravico lahko iščete na sodišču

Ena od možnosti je tudi formalna prijava, ki jo lahko podate delodajalcu ali pristojnim institucijam. Žrtev lahko poda prijavo na Inšpektorat RS za delo, vloži predlog za obravnavo pri Zagovorniku načela enakosti ali uveljavlja pravico do odškodnine zaradi škode bodisi v civilnopravdnem bodisi v kazenskem postopku. Šikaniranje na delovnem mestu je namreč v Kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje. 197. člen Kazenskega zakonika določa, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če ima dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Kazensko ovadbo je treba podati na policijski postaji. 

V primeru, da se težava rešuje na sodišču, je še toliko bolj pomembno, da ima oškodovanec čim več stvari zabeleženih. Zaradi dokaznih namenov je priporočljivo, da komunikacija z delodajalcem oziroma osebo, ki izvaja trpinčenje, poteka v pisni obliki. 

sodišče kladivo obsodba sodnik | Avtor: Profimedia Profimedia

Zakon predpisuje kazni

Zakon o delovnih razmerjih predpisuje globo za primere mobinga. Za delodajalca, ki krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona, je predvidena globa od 3.000 do 20.000 evrov, za odgovorno osebo delodajalca od 450 do 2.000 evrov ter za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov.

Predvidena je tudi globa za primer, ko delodajalec ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Globa za delodajalca znaša od 1.500 do 4.000 evrov, za odgovorno osebo delodajalca pa od 150 do 1.000 evrov. 

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.