Slovenija
66 ogledov

Simbolika velike noči še živi

Na ta dan se pripravijo velikonočne jedi, med katerimi so poleg pirhov tudi šunk
1/21
Žurnal24 main
Velika sobota je dan pred veliko nočjo, ko kristjani častijo Jezusa v Božjem grobu. Zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, na velikonočnem ognju pa gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote.

Velikonočno praznovanje se je začelo z večernim slovesnim bogoslužjem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub. "Pri sveti maši se bere večje število svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino," so v sporočilu za javnost zapisali na Slovenski škofovski konferenci.

Posebna simbolika velikonočnih jedi
Kot so navedli, imajo velikonočna jedila posebno simboliko. "Kruh je sad Božje dobrote in človekovega dela. Meso je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje," so pojasnili. Obenem so povedali, da pet rdeče obarvanih pirhov spominja na kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena pa nosijo simboliko žebljev.

Številne vigilije po cerkvah

V Rimu je potekal tradicionalni križev pot. © Reuters

 
Po vsej Sloveniji so potekale velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo. V ljubljanski stolnici je vigilijo ob 20. uri vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran . Mariborski pomožni škof Peter Štumpf je velikonočno vigilijo vodil v cerkvi Povišanja svetega križa v Trbonjah. V celjski stolnici je velikonočno vigilijo ob 19. uri vodil celjski škof Anton Stres , v katedrali v Novi Gorici pa ravno tako ob 19. uri koprski škof Metod Pirih . V koprski stolnici je velikonočno vigilijo ob 19. uri vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak , v murskosoboški stolnici pa ob 18. uri škof Marjan Turnšek . Velikonočno vigilijo v novomeški stolnici pa je ob 19. uri vodil škof Andrej Glavan .

V Rimu tradicionalni križev pot
Papež Benedikt XVI.
se je v petek zvečer udeležil tradicionalnega križevega pota v rimskem antičnem Koloseju. 80-letni papež je v vetrovnem in deževnem vremenu nosil križ le na treh od 14 postaj križevega pota, sicer pa je obred, ki ga je vodil italijanski kardinal in rimski vikar Camilo Ruini , spremljal s Palatinskega griča nad Kolosejem. Zadnji dogodki v Tibetu so vrgli senco na velikonočno praznovanje v Vatikanu, ki letos odseva papeževa prizadevanja za večjo svobodo pripadnikov katoliške vere na Kitajskem. Prav zato verjetno ni naključje, da je bil avtor letošnjih spremnih besedil in molitev prav kitajski kardinal iz Hongkonga Joseph Zen .

Ob eni izmed 14 postaj križevega pota je Zen zapisal, da je bil Poncij Pilat, rimski upravnik Jeruzalema v času križanja Jezusa Kristusa, ki je križanje tudi zaukazal, simbol vseh tistih, ki oblast izrabljajo kot instrument moči in pri tem ne upoštevajo pravice. Papež je v baziliki svetega Petra tudi vodil velikonočno bedenje ali vigilijo. Praznovanje velikonočne nedelje se bo začelo na Trgu svetega Petra v Vatikanu s papeževo slovesno dnevno mašo, nato pa bo Benedikt XVI. opoldne z glavne lože vatikanske bazilike podal "urbi et orbi" – nagovor mestu in svetu.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.