Predstavniki vseh reprezentativnih sindikalnih central bodo predstavili predlog zakona o minimalni plači, s tem pa bodo stekle tudi aktivnosti za sprejem predloga v DZ. Sprememba predvideva izvzem treh dodatkov iz minimalne plače, tako da bodo ti plačani posebej.
Po besedah presednika Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Dušana Semoliča, sprememba ne bo vodila v vsesplošno zvišanje minimalne plače in zagotovo ne bo ogrozila gospodarstva in makroekonomske slike naše države.
Gre za popravo krivic tistim, ki so na minimalni plači in delajo ponoči, v nedeljo ali med prazniki, ob tem pa ne dobijo prav nobenega dodatka, medtem ko so vsi prejemniki ostalih plač upravičeni do teh dodatkov po kolektivni pogodbi.
Ogrozili bi delovna mesta
"Pobudnike je treba opozoriti, kaj lahko prinese takšna sprememba. Mi bomo skušali storiti vse, kar je v naši moči, da do te spremembe zakona o minimalni plači ne pride," je zatrdila predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tatjana Čerin in dodala, da je že danes strošek dela v Sloveniji zelo visok, povečanje minimalne plače skozi spremembo definicije pa bi po njenem pomenil ugašanje in selitev delovnih mest.
Po podatkih GZS v Sloveniji 48.000 ljudi prejema minimalno plačo, od tega 11.000 ljudi v predelovalni industriji, 8100 v trgovini, 6400 v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, 4800 v izobraževanju in 4500 v gradbeništvu. Gre več ali manj za dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, kjer strošek dela na enoto predstavlja zelo visok odstotek vseh stroškov, dodajajo v zbornici.
Brezveze je da se umetno drži zaposlenost gor če so službe podplačane. Nizka plača ni rešitev za zaposljivost.