Danes se nadalljujejo pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja.
Izpolnijo naj stare obljube
''Naše zaupanje v socialno partnerstvo je omajano. Spomladi smo sprejeli dogovor, po katerem smo javni uslužbenci izgubili sto milijonov evrov, vlada pa svojih zavez v tem dogovoru ni izpolnila,'' je dejal Posedi. Vlada se je zavezala, da bo odpravila predvsem pomanjkljivosti, povezane z delovnimi mesti v podcenjeni plačni skupini J, v katero spadajo računovodje, poslovni sekretarji, hišniki, kuharji, čistilke in drugi. ''Zahtevali bomo, da se določijo časovni roki za izpolnitev teh zavez,'' je dodal Posedi.
Nižanje plač ni več opcija
Sindikati so se do danes morali opredeliti do novega vladnega predloga, ki ne predvideva več nižanja osnovnih plač, pač pa ponuja več postavk, med katerimi naj bi sindikati izbrali tiste, s katerimi bodo privarčevali 367 milijonov evrov in ohranili maso plač na letošnji ravni. Po vladnih izračunih bi 112 milijonov evrov privarčevali, če se odpovejo januarski uskladitvi, 20 milijonov evrov, če se odpovejo nagrajevanju delovne uspešnosti ...
Zaostrovanje vlade
Interventni zakon, zakon o plačah ali drastično zmanjšanje števila zaposlenih so tri možnosti, med katerimi se bo po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs odločala vlada, če se s sindikati javnega sektorja ne bo mogoče dogovoriti o varčevanju pri plačah.
''Interventni zakon bi pomenil konec socialnega dialoga. Prepričan sem, da poslanci v državnem zboru take odgovornosti ne bi hoteli prevzeti in predloga vlade glede interventnega zakona ne bi potrdili,'' je zatrdil Posedi.
