Nekdanji prvi mož Darsa meni, da se z Darsom povezujejo marsikatera moč, vpliv in odločitve. Zaradi razpetosti med več ministrstev pa je malo možnosti odločanja o čemerkoli.
V intervjuju za časnik Delo je nekdanji prvi mož Darsa
Rajko Siročič, ki ga je vlada nedavno odstavila s položaja predsednika uprave
Darsa, dejal, da on absolutno ni odgovoren za podražitve in zamude pri gradnji predora Šentvid na
avtocestnem odseku Šentvid–Koseze, kar naj bi bil eden od razlogov za njegovo odstavitev. Med
drugim je spomnil na dolgotrajno sprejemanje uredbe o državnem lokacijskem načrtu, ki jo je vlada
prvič obravnavala januarja letos, sprejela pa šele pol leta pozneje. Siročič meni, da je šlo pri
sprejemanju uredbe o državnem lokacijskem načrtu tudi za politične razloge. Prepričan pa je, da bi
bila lahko uredba sprejeta decembra 2006, s čimer bi dobili dovolj časa, da bi lahko predor končali
do konca letošnjega leta.
"Ne razumem, zakaj je bila ta uredba sprejeta šele julija letos, če pa je bila na enak način
pripravljena že pol leta prej. Mogoče je vlada želela še enkrat pretehtati stroškovno plat
projekta, ker gre za velika sredstva," meni Siročič.
Površno pripravljen razpis
|
|
|
Prvi razpis za predor Šentvid se je po besedah Siročiča pripravljal
površno. Sporna pa je tudi sama podražitev predora. © BOBO
|
| |
Pogodba o izvajanju pogodbe, s katero se je gradnja predora Šentvid podražila z 48 na 70
milijonov evrov, po Siročičevih zagotovilih ni bila v nasprotju z zakonom o javnih naročilih.
˝Postopek javnega naročanja se je zaključil, ko sta se Dars in SCT dogovorila o osnovni
pogodbi. Z novo pogodbo smo v celoti definirali le predmet osnovne pogodbe in ponovno opredelili
celotne stroške,"
je pojasnil. Prvi razpis za Šentvid je bil po Siročičevih besedah
pripravljen površno in je dopuščal tudi možnost razširitve del. Vse, kar je bilo v skladu z osnovno
pogodbo, je bilo s popustom, ostalo pa brez.
˝Pri tem smo v novi pogodbi spoštovali izhodiščno kalkulativno osnovo, čeprav so od leta 2004,
ko je bila podpisana osnovna pogodba, splošni stroški v gradbeništvu zrasli za 15 odstotkov,˝
pravi Siročič.
Čez Trojane ne bi smeli s 60 km/h
|
|
|
Čez predor Trojane se po mnenju Siročiča ne bi smeli peljati s 60 km/h. ©
BOBO
|
| |
V zvezi s predorom Trojane, ki je po dveh letih že potreben sanacije, je Siročič spomnil,
da je bil predor predan prometu, še preden je sam sploh oddal vlogo za prijavo na razpis za
predsednika uprave Darsa. Strinja sicer se, da že po dveh letih ne bi smelo priti do sanacije.
˝Od izvajalca smo jasno zahtevali, da se skozi predor vozimo 100 kilometrov na uro,"
je
zatrdil. Kot je dodal, bo sanacijo plačal izvajalec, torej SCT, saj je to zavarovano z bančnimi
garancijami, ki jih lahko Dars v takih primerih unovči. Siročič upa, da bo tudi nova uprava Darsa
vztrajala pri tem stališču. Dars je od družbe SCT, tako Siročič, že dobil signal, da bodo sanirali
tisto, kar je v odstotku propadlega cestišča.
˝Mi smo zahtevali sanacijo celotnega cestišča, ker so se tudi z bančno garancijo zavezali, da
bo tako,"
je dejal.
Sicer pa Siročič zavrača trditve, da je SCT Darsov hišni izvajalec, saj, kot pravi, še nikoli
prej v Sloveniji ni delovalo toliko izvajalcev. V zvezi s sodelovanje avstrijskega Strabaga z SCT
pa je Siročič poudaril, da si težko predstavlja, da pride neko tuje podjetje v neko državo gradit
brez lokalnega partnerja, saj
˝samo zelo težko izpolni zelo stroge pogoje še pred oddajo ponudbe, zato mora sodelovati z
lokalnim partnerjem˝.
