Slovenija
37 ogledov

Škoda po pozebi v sadjarstvu več kot 80-odstotna

Škoda po pozebi MKGP
Sadjarji po pozebi, ki jih je prizadela konec aprila, še vedno ocenjujejo škodo. V prvih dneh po naravni ujmi jo je bilo nemogoče predvideti; za pravilne so se izkazale bojazni najbolj črnogledih. Sadjarji pričakujejo pomoč države, tudi Bruslja. V izogib dolgoročnejši škodi bi nujno potrebovali tudi denarno pomoč, ne le odpis prispevkov in davkov. Kaj škoda po pozebi pomeni za potrošnika?

"Naša ocena tega tedna je, da je škoda v sadjarstvu na območju vse države več kot 80-odstotna. Drugače rečeno, trenutne ocene kažejo, da bo škoda znašala 25 milijonov evrov pridelovalne vrednosti in 40 miljonov tržne vrednosti. Škode takšnih razsežnosti res še nismo imeli," za Žurnal24.si pravi podpredsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ter predsednik za sadjarstvo Boštjan Kozole, sicer direktor krškega Evrosada. Še tam, kjer je tik po pozebi tlelo upanje, da se pridelek reši, je zadnje dni večji del sadežev popadal ali pa se je izkazalo, da je uničen. Redki so sadovnjaki, ki so nepoškodovani, glavnina je uničena.

"Kljub temu, da je tudi kakšnemu vinogradniku pozeba popolnoma uničila pridelek, kot panoga smo sadjarji zagotovo utrpeli največjo škodo. Posledice bomo čutili še več let; ne le, da je uničen dohodek letošnjega leta, vprašljiv je tudi prihodek prihodnjega. Za okrevanje bi potrebovali tri do štiri leta," pojasnjuje Kozole. Dodaja, da sadjarji  čakajo na interventni zakon, ki jim ga je državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo RS Tanja Strniša obljubila nekje v roku 14-tih dni. Natančno, kaj naj bi ta prinašal, Kozole ne ve, dodaja pa: "Zdaj že vemo, da bo vseboval odpis socialnih prispevkov in določenih davkov ter odpis zakupnin pri skladu kmetijskih zemljišč. Najbolj žgoča tema pa je seveda denarna pomoč, ki je, kot sem poudaril, nujno potrebna, da panoga preživi."

"Vseeno nam je, če pomaga Bruselj ali Ljubljana, glavno da pomoč pride"

Boštjan Kozole pri tem omeni, da v Avstriji med sadjarji kroži informacija, da naj bi dobili več deset milijonov evrov pomoči s strani Bruslja. "Nisem uradnik, procedur ne poznam, dejstvo pa je, da če bo unija pomagala pri odpravi škode Avstrijcem, nam pa ne, da bo pri nas sledil val ogorčenja. Če je obljuba avstrijskim sadjarjem realna ali ne, ne vem, vem le, da slovenski sadjarji nujno potrebujejo pomoč."
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu mag. Tanja Strniša potrdi, da Avstrijci ciljajo na evropski solidarnostni sklad, za sredstva katerega lahko v primeru naravnih nesreč zaprosi država članica. "Vendar prag škode v primeru naravne nesreče je za tiste, ki bi bili upravičeni do pomoči, 0,6 odstotka BDP-ja, kar bi bilo v našem primeru okrog 230 milijonov evrov. Takšne škode pri nas ni. Pomoč bi bila upravičena tudi, če bi bila prizadetost na regionalni ravni 1,5 odstotka BDP-ja tiste regije. Torej tudi v tem primeru nismo upravičeni do te solidarnostne pomoči," pojasnjuje Strniševa. 

Ko je Slovenijo prizadel žled, je bila upravičena do te solidarnostne pomoči, vendar takrat je škoda znašala skoraj 500 milijonov evrov. Država je takrat iz sklada EU za solidarnostno pomoč dobila 20 milijonov evrov. "Vem, da so Avstrijci na evropski ravni uradno spraševali za pomoč, ne vem pa, po katerem kriteriju bi lahko prag dosegli. Mi ga ne."

Država je letos sadjarjem v primeru zavarovanja pred pozebo slednjega subvencionirala v 30-odstotkih. "Gre za posledico proračunskih rezov, še leta 2013 je država sadjarjem tozadevno pomagala v 50 odstotkih. Vendar tudi takrat ni bilo bistveno več zavarovanj. Majhen odstotek zavarovanih je. Gotovo tudi zaradi tega, ker je pozeba tako redka. Takšne pozebe ni bilo vsaj 60 let," še omeni državna sekretarka kmetijskega ministrstva.

Kaj bo pozeba prinesla potrošnikom? 

"Ne bi prehiteval z izjavami. Kot sem rekel, izpad je ogromen, a nekaj jabolk vseeno bo. Kakšen bo dogovor s trgovci, ali bodo tolerantni za določene manjše pomanjkljivosti v smislu videza, se še ne ve. Menim, da bi v takšnih razmerah morala najti pot na police tudi jabolka drugega razreda, ki jim po okusu in kakovosti nič ne manjka, imajo le lepotne poškodbe," poudarja podpredsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS ter predsednik za sadjarstvo.

Strniševa pri tem meni, da bo imel preostanek pridelka gotovo višje cene. "Bo pa potrebno zelo paziti in dosledno pregledovati poreklo, kaj se bo prodajalo kot slovensko sadje. Sadjarje normalno skrbi tudi to, da bodo izgubili tradicionalne tržne poti, kamor bodo zdaj vstopili tuji dobavitelji. To pa je žal še dodatna, posredna škoda letošnje pozebe."

Predstavniki kmetijskega ministrstva in slovenskih sadjarjev se po letošnji pozebi srečujejo na 14 dni, rešitve in ustrezne ukrepe še iščejo.

barbara.barbic@zurnal24.si

 

 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.