Naš bralec je ob sprehodu ob slovenski obali posnel Glavato kareto (znanstveno ime: Caretta caretta), ki velja za izjemno ogroženo vrsto, v naših vodah pa so zelo redke. Bralec je zapisal, da je bila velika okoli 80 centimetrov. Morska želva sicer zraste od 70 cm do 100 cm, prepoznamo pa jo po veliki glavi in močnih čeljustih, ki so ji v pomoč pri drobljenju oklepov trdega plena v morju.
Glavate karete so zelo ogrožene, grozi jim izumrtje. V slovenskem morju jih najbolj pogosto srečamo med aprilom in novembrom, kasneje pa se zaradi hladnejših temperatur odpravijo na jug. To so predvsem mlade želve, večje, kot jo je posnel naš bralec, pa so izjemno redke. Glavate karete sicer lahko živijo tudi skoraj 70 let.
Želve se ne gibajo naključno, vedo kje je se nahajajo. Še vedno pa ni povsem jasno, s pomočjo katerih vseh mehanizmov se orientirajo. Pretekle raziskave so pokazale, da se orientirajo tudi s pomočjo magnetizma zemlje. Orientacija je odvisna od več različnih dejavnikov, eden izmed njih je tudi magnetizem, drugi je polarizirana svetloba. Glavate karete so med tistimi živalmi, ki lahko migrirajo tudi po več tisoč kilometrov, a se vedno znova vračajo na ista območja.
Raziskave so pokazale, da se samice nenehno vračajo na plaže, kjer so se izvalile. Želve ne gredo naključno po Jadranu, ampak se nenehno vračajo v iste prehranjevalne habitate. Nenehno se gibajo med prehranjevalnimi in reproduktivnimi habitati, ki niso naključni.
