Slovenija
7 ogledov

Slovenci snifamo več, heroina manj

(Foto: Shutterstock) Žurnal24 main
Dekriminalizacija vseh drog na Portugalskem je po 10 letih prikazala izredne rezultate: Padec števila odvisnikov od drog ter z virusom HIV okuženih narkomanov. In kje je Slovenija? "Osebna raba je dekriminalizirana že od konca 70. let prejšnjega stoletja," pove Košir iz Utripa.

- Portugalska je imela leta 2001 največjo stopnjo posameznikov, ki so se z virusom HIV okužili z uporabo igle. Na leto se je na ta način v državi, ki ima le deset milijonov prebivalcev, okužilo kar dva tisoč ljudi. Po dekriminalizaciji je število okuženih z aidsom upadlo za kar 17 odstotkov.

- Portugalska ima danes med vsemi državami Evropske unije (EU) najmanjšo stopnjo uporabnikov marihuane, ki so starejši od 15 let – takšnih je le 10 odstotkov. Število smrtnih žrtev, povezanih z zaužitjem katerekoli vrste droge, se je prepolovilo.

Zakaj je tako? Resursi, ki so bili pred tem namenjeni preganjanju in zapiranju odvisnikov, so zdaj namenjeni programom za zdravljenje odvisnosti od drog. Več preberite TUKAJ.

"Če bi naš sistem kazenskopravne obravnave problematičnih uporabnikov drog nadgradili podobno kot na Portugalskem (s posebnimi komisijami strokovnjakov), bi se verjetno stanje pri nas izboljšalo. Pa za to ne bi bilo potrebnih veliko sprememb in denarja," nam rezultate komentira Matej Košir iz inštituta Utrip.

Slovenija po njegovem mnenju spada med bolj liberalne države v Evropi, kar zadeva politiko na področju prepovedanih drog, saj je osebna raba v bistvu dekriminalizirana že od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. "Odkar je bila posest prepovedane drog iz kaznivega dejanja prekvalificirana v prekršek, zgolj zaradi posesti droge ni šel v zapor niti en uporabnik v Sloveniji. Od leta 1999 pa imajo sodne oblasti možnost prekrškarja napotiti tudi v različne svetovalne programe in programe zdravljenja, če presodijo, da bi jim to bolj koristilo kot denarna kazen."

Heroin dol, kokain gor

Košir na vprašanje, ali Slovenija izstopa po številu odvisnikov in rednih uživalcev drog, odgovarja: "Podatki so večinoma primerljivi z drugimi deli Evrope, saj Slovenija ni neki otok sredi oceana." Strokovnjak poudarja, da gredo trendi zlasti v smer zmanjševanja uporabe heroina in ekstazija, dokaj stabilne uporabe marihuane in povečanja uporabe kokaina in tako imenovanih legalnih substanc ('legal highs'), ki se pogosto prodajajo kot povsem zakonite prek interneta (na primer mefedron in njemu podobne droge).

"Glede ukrepov preprečevanja okužb s HIV-om med uporabniki drog spada Slovenija med najuspešnejše države na svetu, saj že od samega pojava teh problemov beležimo odlične rezultate. Pogosto nas v svetu postavljajo kot vzorčno državo in se od nas učijo."

Dekriminalizacija: Da ali ne?

Mina Paš iz DrogArta odgovarja, da bi droga za lastno uporabo morala biti dekriminalizirana, "saj je to neka osnovna pravica človeka". Košir ji pritrdi z zadržkom: "Sam osebno sem velik zagovornik dekriminalizacije uporabnikov prepovedanih drog, vendar ne za vsako ceno." Meni, da je treba dekriminalizirati zlasti tiste uporabnike, "ki imajo s tem resne zdravstvene in socialne težave, ter z njih brezpogojno sneti tako imenovano stigmo kriminalcev in 'luzerjev'. S tem bi naredili prvi korak k učinkoviti pomoči."

Košir izpostavlja, da ne moremo enako obravnavati občasnih uporabnikov drog, ki s svojo razvado škodijo drugim in v posameznih okoljih ustvarjajo vtis, da je to povsem normalno početje oziroma ga celo spodbujajo. "Takšnega početja ne bi smeli tolerirati."

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.