“Na Slovensko škofovsko konferenco (SŠK) so se zadnje leto obrnili trije posamezniki oziroma njihove družine, ki so jih spolno zlorabili katoliški duhovniki,” pravijo na SŠK.
Varuh človekovih pravic avstrijske katoliške cerkve je po poročanju tamkajšnjih medijev lani prejel kar 566 prijav različnih duhovniških zlorab. Dobra četrtina, 155, se jih je nanašala na spolne zlorabe.
Lokalno. “Pravi naslov za prijavo je krajevni škof v posamezni (nad)škofiji ali redovni predstojnik posamezne redovne skupnosti,” so nam povedali v SŠK. V njihovem sklopu deluje strokovna skupina za pomoč pri reševanju spolnih zlorab, na katero se lahko obrnejo žrtve ali njihovi svojci, pomoč pa ponuja tudi škofom.
Evidence ne vodi nihče
Na uradu varuhinje človekovih pravic povedo: “Posebne statistike o zlorabah prav s strani duhovnikov ne vodimo.” Dodajajo, da prejemajo tudi pobude, v katerih je zatrjevana spolna zloraba otrok. “Te niso pogoste, po navadi pa so povezane z dolgotrajnimi postopki pred določenimi organi,” nam še povedo na uradu. Da podatkov ne vodijo tako, da bi razlikovali število kaznivih dejanj določene poklicne skupine, sporočajo tudi s policije.
Možnih razlogov več
In zakaj so duhovniške zlorabe v Avstriji bistveno odmevnejše kakor v Sloveniji? “Ena razlaga je teorija snežne kepe: ko se kepa začne valiti, postaja vse večja – ko pridejo prve prijave, se usuje plaz prijav. To se pri nas še ni zgodilo,” razmišlja sociolog Srečo Dragoš.
“Druga razlaga je sociološka. Slovenci živimo v močnih socialnih vezeh, zaprti smo v ožje, sorodstvene povezave, ljudje pa poleg tega pogosto vse življenje živijo v istem kraju. Tako okolje je neugodno za razkrivanje deviacij,” pravi Dragoš. Tretji možni razlog je po njegovem mnenju dejstvo, da je imela Katoliška cerkev pretrgano tradicijo svojih ustanov za otroke in mladostnike. “Če je manj teh ustanov, je manj tudi škandalov,” pristavlja Dragoš.
“Pri Cerkvi se popušča”
Rešitev vidi v tem, da imajo strokovne službe, sodstvo in policija vse možnosti za opravljanje svojega dela. “Spodbujati morajo prijave tovrstnih sumov in jih ustrezno procesirati. Zaradi politike žrtve v cerkvenih prostorih tega niso deležne,” še pove Dragoš.
“Imamo sistem, v katerem se s Katoliško cerkvijo dela v rokavicah. V takšnem ozračju je logično pričakovati rezerve pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj in nadaljnjem obravnavanju v postopkih,” je kritičen Dragoš.
