Leta 2006 odprti naftovod Baku–Tbilisi–Ceyhan (BTC) je bil strateški projekt zahodnih držav in gospodarskih družb, ki so si hotele zagotoviti nemoten dostop do zalog črnega zlata ob Kaspijskem jezeru, tako da so naftovod speljale po ozemlju držav, ki so (bile) bolj naklonjene Zahodu kot pa Rusiji, to je po ozemlju Azerbajdžana, Gruzije in Turčije.
Trasa po eksplozivnem ozemlju
Odločitev za to traso je bila vseeno nekoliko tvegana, saj ima Gruzija probleme z ohranjanjem
teritorialne integritete, kar je postalo očitno z aktualno vojno zaradi odcepitvenih teženj Južne
Osetije in Abhazije. Drug problem predstavlja del trase naftovoda, speljane po Turčiji, ki se
spopada s kurdsko manjšino na jugovzhodu države in njeno željo po samostojni državi. Kurdi so
pokazali zobe prejšnji torek, ko so z napadom na naftovod BTC, ki ga je izvedla njihova podtalna
organizacija PKK (Kurdska ljudska stranka), začasno prekinili pretok nafte. Trenutno kaspijsko
nafto prečrpavajo do gruzijskega pristanišča Poti in jo od tod prevažajo do strank na Zahodu, a to
ne more nadomestiti izpada.
Slovenske naftne zaloge niso ogrožene
|
|
Na Petrolu so za zurnal24.si zatrdili, da zaradi vojne v Gruziji slovenske naftne zaloge niso ogrožene. Petrol namreč večino nafte uvozi iz rafinerij v Sredozemlju, severozahodni Evropi in z zahodne obale Črnega morja. Zato v Petrolu v tem primeru ne pričakujejo težav. |
Nadzor nad nafto je sicer temeljni razlog za vojno v Gruziji, so prepričani analitiki. "Rusija se ne more sprijazniti, da je v bližini njenega ozemlja speljan naftovod, nad katerim nima nadzora. Zdaj si želi pridobiti nadzor nad njim," navaja Spiegel neimenovanega analitika.
