Slovenija
9 ogledov

Slovensko nebo se je obarvalo v rdeče

kres
1/10
Saša Despot
Po državi so na predvečer praznika dela zagoreli kresovi, ki med drugim simbolizirajo tudi boj za delavske pravice in ob katerih so se zbrali desettisoči. Ob tem tudi pozivi k vrnitvi dostojanstva delavcem.

Kresovanja so pripravili različne sindikalne organizacije, gasilska društva in klubi študentov, organizirali so se v vaških skupnosti, marsikateri ogenj je vzplamtel tudi v "lastni" režiji. 

Pet zahtev, da delavci stopijo iz 19. stopijo v 21. stoletje

"Nobena od pridobljenih pravic ni bila podarjena in nobena pravica tudi ni zagotovljena za večno," je na ljubljanskem Rožniku opozoril podpredsednik ZSSS in generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič. Prvi maj tako po njegovih besedah ostaja praznik, ki opozarja, "da je treba interese kapitala uskladiti z interesi delavk in delavcev".

Prvi maj je po njegovih besedah praznik, na katerem je treba odločno povedati, v kakšnem svetu nočemo živeti in kakšne Slovenije si želimo. Sindikati od vlade zahtevajo, da konča varčevanje pri delavkah in delavcih, upokojenkah in upokojencih.

Med petimi zahtevami, ki so jih postavili politikom in delodajalcem, je tudi, da se zniževanje plač ustavi, standarde glede dostojnega plačila za opravljeno delo in glede dostojnih pokojnin pa je treba postaviti višje.

Nadalje zahtevajo več kakovostnih delovnih mest za mlade ter več varnosti in manj prožnosti pri zaposlitvah. V zadnjem času poznamo le še negotove oblike zaposlitev, "ki nas prestavljajo na začetek 19. stoletja", je opozoril Rožič. Delavci niso tržno blago, je poudaril.

Nekoč svarili pred Turki, danes pred brezvestnim kapitalom

Kresovi so imeli skozi zgodovino zelo pomembno vlogo pri povezovanju človeka in narave. Še posebej značilni čas kresovanj je bil in je ponekod še tudi danes poletni solsticij, medtem ko so v srednjem veku s kresovi takratni prebivalci slovenskih dežel drug drugega ob vpadih opozarjali na pretečo turško nevarnost. 

V 20. stoletju pa je kres poleg rdečega nageljna postal simbol 1. maja, delavskega praznika, ki se ga praznuje v spomin na dogodke izpred skoraj 130 let, ko so se v Čikagu delavci v boju za svoje pravice spopadli s policijo. 

Prvi maj so posledično kot delavski praznik vpeljal kongres II. internacionale v Parizu leta 1889. Prvič so ga po svetu in tudi na slovenskem narodnostnem območju, tako v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, praznovali leta 1890.

Največji kres se je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisal prav v Sloveniji, saj so leta 2007 v Boštanju postavili kar 43,44 metra visoko grmado.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 11
  • mph 00:23 02.maj 2015.

    Saj te razumem, vedno je potrebno iskat notranje sovražnike, da se ne bi ljudje ukvarjali s pravimi problemi. Trenutno je notranji sovražnik javni sektor, drugič bodo morda Romi, tretnjič kaj drugega.

  • mph 20:22 01.maj 2015.

    Ne, kapitalisti so NAKRADLI skozi sedanje čase pa preko zgodovine. No, vsekakor so tudi pošteni med njimi in ki so pošteno zaslužili oz. so našli pravo tržno nišo. So pa redki kot bele vrane.Brez kapitalistov bi bilo prav ...prikaži več tako jasno delo, samo denar bi bilo bolj pošteno razdeljen.

  • dragec 15:45 01.maj 2015.

    Apropo, Vidmar, vi ste mogoče delavec????