Vlada v izhodni strategiji ni vzpostavila celovite strategije upravljanja z infrastrukturo, saj ta ne temelji na primerjalnih analizah, je ugotovilo računsko sodišče (RčS).
"Posledica tega je, da je vlada v strategiji določila aktivnosti in cilje, ki niso argumentirani in ne predstavljajo ustreznih usmeritev za urejanje razmerij," so zapisali in kot neustreznega ocenili predvideni prenos lastništva infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb na izvajalce teh dejavnosti, ki ga predvideva izhodna strategija.
Spremembe povečujejo namesto odpravljajo nepreglednost
Izhodna strategija se odraža tudi v sprejemu zakona o Družbi za avtoceste RS (Dars), ki med drugim določa, da avtoceste preidejo v last koncesionarja na podlagi stavbne pravice, s čimer se spreminja lastnina na premoženju, potrebnem za izvajanje gospodarskih javnih služb, s tem pa tudi status grajenega javnega dobrega. "Te spremembe povečujejo nepreglednost razmerij pri zagotavljanju virov za gradnjo avtocest in ne rešujejo razmejevanja med javnim in zasebnim dolgom pri izgradnji in upravljanju avtocestne infrastrukture," opozarjajo in dodajajo, da Slovenija tudi po izvedenih ukrepih ohranja tveganja glede odplačila posojil.
Po mnenju RčS vlada prav tako ni ustrezno opredelila nakazovanja nadomestila za uporabo železniške infrastrukture v državni proračun, namenskosti porabe sredstev in tudi ni določila rokov plačila. Tako ostaja tveganje, da sredstva ne bodo (pravočasno) nakazana.
RčS spet zahteva popravljalne ukrepe
Zdaj RčS od vlade zahteva popravljalne ukrepe in odzivno poročilo v 90 dneh, posredovalo pa jim je tudi več priporočil za izboljšanje ureditve razmerij pri infrastrukturi za izvajanje javnih gospodarskih služb.
