Kot je pojasnil
Šturm, je tako prvotna sodna odločba upravnega sodišča v celoti odpravljena.
"Vsi tisti očitki, ki so se takrat pojavljali, ne samo s strani Zalarja, ampak tudi politikov
opozicije, so se izkazali ne samo kot neutemeljeni, ampak tudi kot neke vrste prejudic, izrekanje o
zadevi, ki ni bila pravnomočno odločena, s tem pa tudi kot pritisk na odločanje pritožbenega
sodišča," je pojasnil minister.
Upravno sodišče je namreč 21. julija v upravnem sporu zavrglo tožbo
Aleša Zalarja v zvezi z junijskim sklepom vrhovnega sodišča, ki jo je vložil proti
odločbi ministra za pravosodje, zaradi imenovanja predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Sodišče je ugotovilo, da Zalar ne izkazuje pravnega interesa, ker ni več sodnik. Po mnenju Aleša
Zalarja je bil celoten postopek, v zvezi s katerim je upravno sodišče 21. julija zavrglo njegovo
tožbo, nezakonit. Kot je pojasnil, je do novega postopke prišlo na podlagi pritožbe ministra za
pravosodje Lovra Šturma, glede na odločbo ustavnega sodišča pa takšna pritožba
"ni dopustna". Preseneča ga tudi vsebina odločitve. Povedal je, da je v tej zadevi vrhovno
sodišče – ko je zadevo vrnilo nazaj v ponovno odločanje upravnemu sodišču –, dalo
slednjemu v svoji odločitvi zelo jasne procesne in vsebinske napotke.
"Vrhovno sodišče ni v ničemer za sporno štelo tega, da jaz nisem več sodnik in da zaradi tega
ne bi imel pravnega interesa," je zatrdil.
Zoper sklep upravnega sodišča bo Zalar, ko mu bo odločba vročena, vložil pritožbo na vrhovno
sodišče in uveljavljal vse pritožbene razloge, ki jih zakon dopušča. Če pa vrhovno sodišče tej
pritožbi ne bo sledilo, bo vložil tudi ustavno pritožbo, je napovedal. Zdi pa se mu, da bo moral
zadevo predložiti sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, morda pa tudi sodišču evropskih
skupnosti v Luksemburgu. V tej zadevi gre po njegovo za vprašanje uporabe prava EU, kar pa je
ugotovilo tudi že vrhovno sodišče.
4
ogledov
Sodišče zavrglo Zalarjevo tožbo
Odločitev upravnega sodišča, ki je zavrglo tožbo Aleša Zalarja, se zdi ministru za pravosodje Lovru Šturmu glede na utemeljenost pravnih argumentov, ki so jih imeli, pričakovana.