Pri družinskem nasilju se prepogosto ugotavljajo samo prekrški, ne pa tudi znaki kaznivih dejanj,
je po današnjem sestanku s predstavniki nevladnih organizacij povedala notranja ministrica
Katarina Kresal. Kresalova je o sestanku z nevladnimi organizacijami (NVO) dejala,
da je bil dolg in vsebinski. Poudarila je, da se v zadnjih letih
"zavedamo vedno večjega problema nasilja v družini". Po njenih besedah sta ministrstvo za
notranje zadeve (MNZ) in policija na tem področju naredila velik korak naprej.
"Ko se zgodijo takšne tragedije, kot je bila zadnja v Ormožu, pa se vsi zamislimo, kako je to
še vedno mogoče," je povedala ministrica.
Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, je za
zurnal24.si povedala, da gre za "vmesno obdobje", ko je bil sprejet zakon o preprečevanju nasilja v
družini, niso pa bili sprejeti protokoli ravnanja. Zato državne inštitucije čakajo, kaj bo
predpisano kot protokol ravnanja. V Sloveniji je bilo v zadnjem času več hudih primerov družinskega
nasilja, ki so policijo prisilili v to, da je izobrazila večje število svojih zaposlenih, zlasti
kriminalistk in kriminalistov. Ti so spremenili svoj način dela, o čemer poročajo tudi žrtve in kot
je dejala predsednica društva,
"je vedno manj pritožb na delo policije na tem področju".
Podpora žrtvi
|
|
Državljanke in državljani bi morali dati podporo žrtvi, da spregovori o nasilju in poišče pomoč. Zase mora zahtevati varnost, kajti do varnosti smo vsi upravičeni. |
"Obstaja velika odprta rana zdravstva in sodstva," je pojasnila Zabukovec Kerinova. Na področju zdravstva je problematika nasilja v družini pogosto spregledana, zdravstveni delavci ne vedo, kako ravnati v tem primeru: Ali naj prijavijo ali naj se pogovarjajo ali naj spregledajo. Velikokrat poškodb, strahu in sramu niti ne povežejo z nasiljem in sami so slabo opremljeni z znanjem, kako ravnati na tem področju.
Podobno je tudi v sodstvu, kjer uporabnicam sporočajo, da bi morale nasilje same preprečevati in ustavljati. Žrtvam pogosto zastavljajo neprimerna vprašanja o njihovem lastnem vložku. "Če bi morala izpostaviti področja, kjer so najslabše delali, je to sodstvo," je dejala. "Zlasti brez specializiranih oddelkov. Vsi sodniki namreč sodijo vse," je še dodala.
Glede zaupanja v policijo, je Katja Zabukovec Kerin povedala, da je bilo v preteklosti manjše. V zadnjem času pa njihove (Društva za nenasilno komunikacijo) uporabnice poročajo o boljših izkušnjah. Sporočajo, da so dobile potrditev, da jim ni treba prenašati nasilja in kam se lahko obrnejo. S tem, ko se v medijih izpostavljajo tragične zgodbe, kjer policija ni uspešno intervenirala, zaupanje zmanjšujemo, saj žrtve razmišljajo o tem, kakšna usoda jih lahko doleti in se ne odločijo za pomoč.
