“Vreme zelo vpliva na zimsko sezono. Če je dovolj hladno vsaj pet dni in pravilna vlaga, lahko zasnežimo skoraj 90 odstotkov smučišč,” pravi sekretar Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ) Dušan Božičnik.
Po njegovih besedah je umetni sneg boljši od naravnega, ker se obdrži dlje časa tudi ob manj ugodnih temperaturah. “Stroški so večji, če je potrebno še umetno zasneževanje,” je dejal.
Pričakujejo več dni
“Načrti in pričakovanja za to sezono so 120 smučarskih dni,” upa Božičnik in opozarja, da je povprečje zadnjih petih let le 80 smučarskih dni.
Večji smučarski slovenski centri imajo po njegovih navedbah na leto od 120 do 160 smučarskih dni.
“Ker so slovenska smučišča dobro opremljena za pripravo prog, pričakujemo za približno deset odstotkov večji obisk kot lani, ko smo imeli 1,6 milijona obiskovalcev,” ocenjuje.
“Verjetno se bo gospodarska kriza poznala tudi na smučiščih,” je povedal Dominik S. Černjak s Turistične zveze Slovenije. Po njegovem mnenju se bo poznalo predvsem pri družinah, “saj če sešteješ skupaj strošek kart, prevoza in hrane, to ni več poceni.”
Zaradi gospodarske krize je bilo po besedah Janeza Antolinca z ZSŽ v zadnji sezoni na slovenskih smučiščih manj tujih gostov, a več domačih, ki so ostali doma.
Vremena za zimske mesece se po besedah astronoma Zorka Vičarja z Agencije RS za okolje (Arso) še ne da točno napovedati. “Za dolgoročnejše napovedi se pogoji, po katerih pripravljamo vremenske napovedi, preveč spreminjajo,” pojasnjuje. Sezonsko vremensko napoved bodo sicer na Arsu objavili prav danes – na spletnem naslovu www.arso.gov.si/vreme/zanimivosti/.
Glede na trende tudi letos krajša sezona
• November. Trenutne visoke temperature vplivajo le na povprečje jesenskih, na podlagi tega ne moremo napovedati, da bo zima toplejša.
• Trend. Temperature se višajo, posledično je več tekočih padavin. Zadnje tri zime so bile v Sloveniji najtoplejše v zadnjih desetletjih.
• Smučišča. Žičničarji zaradi vse toplejših zim v zadnjih petih letih niso dosegli načrta – 120 smučarskih dni. Žičničarji niso več tako odvisni od snežnih padavin zaradi dodatnega zasneževanja, res škodljiva bi zanje bila le izrazita otoplitev. Za zasneževanje potrebujejo temperature med –3 in –4 stopinjami Celzija ter od 50- do 60-odstotno vlažnost zraka. Sneg zaradi višjih temperatur in več ur sončnega sevanja kopni hitreje, zato je krajši tudi smučarski dan, ne le sezona. Kolikšni finančni primanjkljaji lahko nastanejo zaradi pretople zime, niso znali oceniti ne na TZS ne v ZSŽ. (Vir: Arso, Zorko Vičar, Janez Antolinc)
Tudi mraz in obilica snega sta možna
• Odstopanja. Kljub trendom segrevanja podnebja lahko zima preseneti z izjemno nizkimi temperaturami in obilico padavin.
• Trendi. Z višanjem temperatur pada višina novozapadlega snega in s tem skupna snežna odeja. Število ledenih dni (ko temperature ne presežejo 0 stopinj Celzija) pada, število vročih dni (ko so najvišje dnevne temperature vsaj 30 stopinj Celzija) pa narašča. Trajanje sončnega obsevanja se je v Ljubljani od leta 1950 povečalo tudi do 400 ur, kar je posledica padca povprečne oblačnosti za deset odstotkov.
• Novosti. Žičničarji bodo obiskovalce privabljali z raznimi novostmi, kot je prodaja bonitetne kartice active Slovenija s popusti, smučišče Kanin bo z enotno smučarsko vozovnico povezano z italijanskim smučiščem Sella Nevea, na Rogli pa bo od 19. do 20. decembra svetovni pokal v smučarskem teku.
(Vir: Arso, Zorko Vičar).
“Rezervacija zimskih počitnic zdaj je tvegana odločitev”
Pogovarjali smo se z Branetom Gregorčičem iz Agencije Republike Slovenije za okolje in prostor.
Kakšne so slovenske zimske temperature v primerjavi s severno Italijo, Avstrijo, Francijo in Švico?
Težko je primerjati tako velika območja med seboj. Italijanski Dolomiti dobijo najmočnejše snežne padavine ob sredozemskih ciklonih. Če ni izrazitih ciklonov dlje časa, jih lahko pesti pomanjkanje snega, ki ga rešujejo z umetnim zasneževanjem. V Franciji in Švici so smučišča višje nad morjem, zato po navadi nimajo težav s snegom. Rezervacija tedna zimskih počitnic nekaj mesecev vnaprej je do določene mere vremensko tvegana odločitev.
Kakšna je sezonska napoved za zimo?
Sezonska napoved je še v pripravi. Sicer so napovedi dokaj zanesljive v ekvatorijalnem pasu, precej manj pa v zmernih geografskih širinah, kjer vpliv atmosferskih motenj pogosto prevlada nad vplivom oceana.
Bi lahko že zdaj na kratko povedali, kakšna zima se trenutno pričakuje glede na trend iz prejšnjih let?
Na območju Slovenije lahko med decembrom in februarjem pričakujemo pogosto menjavo toplejših in vlažnih ter hladnejših in bolj suhih obdobij. V povprečju ne pričakujemo večjih odstopanj od dolgoletnih povprečij niti pri temperaturah niti pri skupni količini padavin. Tako obstaja precejšnja verjetnost, da bo zima goram prinesla obilo snega, medtem ko se bodo po nižinah menjala topla in hladna obdobja.
