Pahor, Lahovnik in Gaspari so v preteklih dneh spet sestankovali in pripravljali seznam podjetij, ki bi jih država prodala, trdi več virov. Vir blizu vlade je sestanke sicer zanikal, potrdil pa, da je med različnimi mnenji pravi prepad.
Kaj je na seznamu?
Tako naj bi bila ministra Lahovnik in Gaspari prepričana, da je treba ogromen državni dolg začeti krpati. Zato bi prodali tudi Hit, Slovenske železnice, finančne ustanove (NLB, NKBM, Zavarovalnica Triglav), Telekom ter del elektro distribucije. Prodaje bi bile sicer postopne, država pa bi lahko ohranila kontrolni delež (25 odstotkov in eno delnico).
V državnem naročju bi ostali Luka Koper, Adria Airways in Aerodrom Ljubljana ter elektrarne. Minister Križanič pa ne bi prodal ne logistične infrastrukture, ne bank in zavarovalnice, ne energetike, trdijo viri.
Včeraj naj bi krizni ministri menda celo dosegli okvirni dogovor o tem, kaj bodo strateške naložbe, kaj se lahko proda in kaj bi se prodajalo le, če bi bila kriza dolgotrajna. A Gordana Pipan, tiskovna predstavnica ministra Mitje Gasparija, je včeraj po sestanku ministrov povedala, da so na sestanku govorili le o manj pomembnih temah, predlogih regijskih agencij za izhod iz krize in o okoljskih dajatvah.
Država bo previdna
“Premier je pred kratkim javno povedal, da država ne bo prodajala strateško najbolj pomembnih podjetij, kot so NLB, Triglav in Luka Koper. Ostale državne deleže lahko država postopno prodaja, vendar sedanji čas ni najbolj primeren za tovrstne prodaje, ker bi bile prodajne cene zaradi še vedno kriznih razmer nizke,” je včeraj Križanič pojasnil za Žurnal24. Dodal je še, da se je tudi Slovenska odškodninska družba za poplačilo obveznosti raje zadolžila, kot da bi po prenizkih cenah razprodala svoje premoženje. “Enako previdna bo seveda tudi država, zato je ta trenutek nesmiselno oziroma prezgodaj govoriti o konkretnih prodajah državnega premoženja,” je zatrdil.
Prekladanje iz žepa v žep
Danes bo parlament delo končal tik pred obravnavo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države. Kaj se bo zgodilo s Kadom in Sodom še ni dokončno jasno. Če bosta morala svoje naložbe prodati novoustanovljeni agenciji, se bo morala država za te deleže dodatno zadolžiti, eden od virov pa je prepričan, da gre za prekladanje iz žepa v žep (Sod in Kad sta v lasti države). Druga možnost pa je, da na agencijo deleže prenese le država.
“Razprodaja nima smisla”
Ekonomista Maksa Tajnikarja smo vprašali, kaj si misli o hitri prodaji državnih podjetij za polnjenje proračuna in kaj bi prodal on.
“Proces privatizacije je zaradi krize zastal, prej ali slej ga bo treba nadaljevati. Lani smo krepili državo, gotovo mora biti del izhodne strategije tudi načrt privatizacije. A zdaj za prodajo še ni pravi čas, razprodaja nima smisla. Kdaj pravi čas zadnjo se med podjetji razlikuje, tako imenovano žetveno strategijo bi moralo pripraviti vodstvo podjetij. Že študente učimo, da je treba pred prodajo odgovoriti na vprašanja: kdaj, zakaj in kako.
Infrastrukturnih podjetij ne bi prodajal, tudi Luke Koper in Adrie Airways ne. Pri bankah in zavarovalnicah ne zagovarjam državnega lastništva, je pa treba biti previden pri izbiri kupcev. V energetiki bi lahko prodali le distribucijska podjetja, vendar bi morali prej iz njih izločiti omrežje, tega pa še nismo storili. Tudi železnice niso eno podjetje, ampak tri – tovorni in potniški promet ter infrastruktura, ki je ne bi prodajal.”
