V Bruslju so evropski voditelji pod taktirko premierja
Janeza Janše začeli zasedanje Evropskega sveta. Spomladanski vrh je tradicionalno
gospodarsko obarvan, vendar bodo poleg lizbonske strategije in podnebno-energetskih vprašanj
voditelji pozornost namenili tudi drugim temam, denimo ideji o oblikovanju sredozemske unije.
Podnebna in energetska vprašanja bodo najpomembnejša tema tega Evropskega sveta. To ni
izjemnega pomena zgolj za EU samo, temveč je pomembno tudi v luči prihajajočih pogajanj z našimi
globalnimi partnerji – Kitajsko, Brazilijo, ZDA, je prepričan Janša.
Predsedujoči dvodnevnemu vrhu EU, ki se ga bodo udeležili voditelji vseh 27 držav Unije, je
tudi jasno povedal, da želi EU v boju proti podnebnim spremembam doseči dogovor za obdobje po letu
2012, ko se izteče kjotski protokol. Dejal je tudi, da bo EU s tem, ko bo podprla
podnebno-energetski paket, prevzela pobudo v globalnih prizadevanjih za znižanje toplogrednih
izpustov.
|
Minister Rupel, francoski predsednik Sarkozy in premier Janša © Reuters |
Voditelji bodo sicer zagnali nov cikel prenovljene lizbonske strategije za obdobje 2008–2010, ukvarjali se bodo s podnebno-energetskim svežnjem, pregledali napredek na področju nadaljnje liberalizacije notranjega trga z električno energijo in zemeljskim plinom ter pozornost namenili še finančni stabilnosti.
Za povečano sodelovanje
Predstavljena bo tudi ideja francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja in nemške kanclerke Angele Merkel o sredozemski uniji. Unija za Sredozemlje bi šla dlje od obstoječega sodelovanja v sklopu barcelonskega procesa in okrepila zbliževanje sodelujočih držav z razvojem novih projektov z regionalno razsežnostjo. " Vsem narodom Sredozemlja sporočam: Sredozemlje bo odločilo vse! Premagati moramo sovraštvo in uresničiti velike sanje o regiji kulture in miru. Prišel je čas, da vzpostavimo Sredozemsko unijo kot vez med Evropo in Afriko. To, kar smo pred 60 leti naredili za Evropo, bomo jutri za Sredozemlje," je že med predsedniško volilno kampanjo obljubljal francoski predsednik.
Načrt, ki ga imajo mnogi za poskus, da bi Turčiji preprečili članstvo v EU, predvideva sodelovanje na gospodarskem in znanstvenem področju, skupno strategijo na področju zaščite podnebja, izrabe električne energije, skupen nadzor migracij ljudi in vzpostavitev sklada za skupno financiranje projektov. Nemčija, ki tako kot Francija ni navdušena nad članstvom Turčije v EU, je predlogu zaradi morebitne konkurence institucijam EU sprva nasprotovala, zdaj pa pod pogojem, da bodo v projekt vključene vse države EU, predlog podpira.
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je zatrdil, da predlog "popolnoma podpira" , Janša pa je povedal svoje "osebno mnenje". "Mislim, da bi morala EU povečati svojo prisotnost v Sredozemlju, torej v sosedstvu. Vendar ne potrebujemo vzporednih institucij, poleg tega morajo biti v samo pobudo vključene vse članice EU," je ocenil premier.
Svoje mnenje o sredozemski uniji je ob prihodu na vrh podal tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering . Po njegovem bi moral biti v ta projekt bolj vključen tudi Evropski parlament. Mislim, da moramo sodelovanje v EU okrepiti v Sredozemlju in razmisliti o tem, kako v to uradno vključiti tudi Evropski parlament, je poudaril.
Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je poudaril, da bi ta unija lahko pomenila nekoliko preoblikovan barcelonski proces v smislu oživitve sodelovanja s sredozemskimi državami. Če bo to bolj dinamičen barcelonski proces, potem je to prava stvar, je menil.
Luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je menil podobno kot Janša – da je pomembno to, da vse države članice EU v sredozemski uniji enakopravno sodelujejo.
Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner podpira vsak predlog, kjer sodelujejo vse institucije in vse članice EU.
