“Če bodo načrti za odstrel srnjadi, ki nam jih dela zavod za gozdove, še naprej tako visoki, se bo kmalu zgodilo, da srnjadi v naših gozdovih ne bomo več poznali, saj imamo že zdaj prepolovljeno” nam je povedal Alojz Dragan, predsednik Lovske družine Gorjanci.
Da bi preprečili katastrofo, poskušajo načrtovalce prepričati, da delajo napako, a jim ti, kot je dejal Dragan, ne prisluhnejo.
Zavod: Odstrel ustrezen
“Odstrel srnjadi je bil zadnje leto nekoliko nižji kot v preteklosti. Hkrati je bil bistveno nižji, kot bi moral biti glede na številčnost srnjadi. Novomeško območje ima v primerjavi z drugimi povprečno intenziteto načrtovanega odstrela, višje načrtovane imajo tako v Posavju kot Zasavju, čeprav razlike v okolju tam in tu niso tako velike, da bi določale tako nizek odstrel v primerjavi s sosedi,” nam je pojasnil Marjan Kumelj z novomeške območne enote zavoda za gozdove. Ob tem je zatrdil, da odstrel ni ne previsok ne nizek, temveč ustrezen.
Če bi srna imela rogovje
Možnost lova srnjadi sicer, kot ugotavlja Kumelj, presega interese lovcev po lovu. “Če bi tudi košute in srne imele rogovje, teh težav najbrž ne bi bilo,” je pripomnil Kumelj.
Novomeško območje je namreč eno izmed redkih, ki pri višini potrebnega odstrela določa tudi razmerje srna – srnjak, v preostalih loviščih pa, kot je navedel Kumelj, odstrelijo 50 odstotkov več trofejne srnjadi, torej srnjakov, kot srn.
“Pohvalil pa bi lovce na novomeškem območju, ki načrtovani odstrel, v katerega so vštete tudi vse izgube, v primerjavi s preostalo Slovenijo uresničijo zelo dobro,” je poudaril Kumelj.
39
ogledov
Srnjadi že pol manj
V ponedeljkovi dolenjski izdaji Žurnala24. Odstrel. Lovce skrbi previsok odstrel. A če bi srne imele rogovje, ne bi tarnali, pravijo na zavodu za gozdove.
