Pokrajinska zveza društev upokojencev Posavje je v sklopu projekta “Raznolikost je bogastvo družbe”
skupaj s krovno Zvezo društev upokojencev Slovenije pripravila okroglo mizo o življenjskem
standardu starejših občanov. Starejši se večinoma zavedajo, da bo treba na stara leta, ko
obnemorejo, poiskati neko obliko pomoči, zanimivo pa je, da srednja generacija o starosti sploh ne
razmišlja in ne pozna oblik pomoči.
Lahko je pravi dom
Sedeminosemdesetletna
Milka Zagorc živi v domu upokojencev v Krškem dobro leto in pol. Tja so jo
pripeljali, kot pravi sama, nebogljeno in polomljeno. Danes je polna življenjske energije in moči
ter hvaležna domu, da jo je spravil k življenju.
“Tega ne bom nikoli pozabila in vsa čast domu in direktorici Jožici Mikulanc,” je
navdušena. Mikulančeva ima s starostniki različne izkušnje: nekateri dom sprejmejo, drugi pa se
lahko v njem počutijo kot v kletki.
“Zaposleni v domovih se zavedamo, da dom ne more nadomestiti domačega ognjišča,” pravi
direktorica, ki se trudi, da bi se “njenih” 212 upokojencev prijetno počutilo. Pričakovanja novih
generacij, ki prihajajo v dom, pa so drugačna.
“Če je bil do zdaj dovolj le en večji prostor za druženje, od zdaj ne bo več tako,” se
zaveda direktorica, ki se veseli prvih 20 varovanih stanovanj, ki naj bi jih upokojencem ponudili
že prihodnje leto.
|
© grafika Žurnal24 |
Center za socialno delo Krško je pred leti izvedel anketo o potrebah po varstvu in oblikah pomoči za starejše občane. Vanjo so zajeli tiste, ki so takrat dopolnili 55 let, in tiste, ki so imeli več kot 75 let. Kot pravi direktorica centra Marjana Sečen , srednja generacija o starosti sploh ne razmišlja. Le 60 odstotkov anketiranih iz te generacije je namreč vedelo, da imajo v občini dom upokojencev, le sedem odstotkov, da obstaja pomoč na domu, kar 92 odstotkov vprašanih pa je povedalo, da na stara leta pričakuje pomoč svojcev in zakonca. Generacija 75 let je bila v nasprotju s srednjo generacijo z možnostmi pomoči seznanjena bolje, vendar je kar tri četrtine anketiranih povedalo, da bi radi jesen življenja preživljali doma. Krški center že 17. leto ponuja pomoč na domu, ki jo sofinancira občina. Trenutno tako pomagajo 164 ljudem, a se uporabniki zanjo odločajo le za nekaj ur na dan. V okviru centra delujejo tudi skupine za samopomoč, ki kot prijateljske skupine poskušajo motivirati upokojence v društvih in domu. Želeli bi si, da bi v vsaki krajevni skupnosti delovala vsaj ena skupina prostovoljcev za samopomoč, a pri tem niso najuspešnejši.
Starejši starejšim
Zveza društev upokojencev Slovenije že vrsto let izvaja projekte, katerih namen je pomoč starejših starejšim. Posavje se v akcijo vključuje prvič, in kot pravi aktivistka Olga Košir , se pri tem srečujejo s težavami. Znano je, da vsak četrti starostnik, starejši od 69 let, ki živi doma, potrebuje pomoč. Žal pa zaradi zakona o zaupnosti podatkov ne morejo izvedeti imen ljudi, ki tako pomoč tudi v resnici potrebujejo in si je želijo. Poleg tega, dodaja Koširjeva, je pri nas premalo pogumnih, ki bi upali stopiti na pot prostovoljstva.
